Slovenski gledališki letopis 2022/2023
Izšel je Slovenski gledališki letopis 2022/2023, enaintrideseti po vrsti, ki pod tem imenom redno izhaja od leta 1994, in je obenem 36. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967), ki je prvič izšel ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967). Letopis temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči.
Amfiteatrov mednarodni znanstveni simpozij: Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem
Raziskovalna skupina UL AGRFT je skupaj z znanstveno revijo Amfiteater, Slovenskim gledališkim inštitutom ter Slovenskim društvom za estetiko v okviru raziskovalnega programa UL AGRFT Gledališke in medumetnostne raziskave (P6- 0376) pripravila mednarodni znanstveni simpozij na katerem bo sodelovalo več kot 25 tujih in domačih strokovnjakov ter umetnikov. Cilj simpozija bo mapirati različne geografske in zgodovinske poskuse revolucioniranja razmerja med periferijo in središčem v Evropi in zunaj nje.
Srečanje in generalna skupščina ENICPA
Med 7. in 9. oktobrom 2024 je Slovenski gledališki inštitut gostil redno letno srečanje in generalno skupščino Evropske mreže informacijskih centrov za uprizoritvene umetnosti (ENICPA – European Network of Information Centres for the Performing Arts), katere član je tudi SLOGI. Mreža trenutno povezuje 15 ustanov iz 11 različnih evropskih držav (Belgije, Češke, Islandije, Nemčije, Nizozemske, …
Maksim Gorki – dramatik ruske revolucije na slovenskih odrih
Na predavanju v ciklu SLOGI in Drama bomo z dr. Gašperjem Troho, direktorjem Slovenskega gledališkega inštituta, raziskali, kako so bili pri nas sprejeti Otroci sonca in tudi druge drame Gorkega.
Tone Stojko, Gledališka fotografija, potujoča razstava v SLOGI
Razstava Tone Stojko, Gledališka fotografija/Theatre Photography je pospremila izid istoimenske elektronske knjige. Kustosinja mag. Tea Rogelj je izmed fotografskega gradiva, objavljenega v knjigi, naredila izbor fotografij iz obdobja od leta 1969 do leta 2016. Potujočo razstavo – ta je seveda vsakič drugačna, prilagojena vsakokratnim prostorskim pogojem in ambientu; prvič je bila na ogled v okviru Festivala Borštnikovo srečanje junija letos v SNG v Mariboru – bomo v Slovenskem gledališkem inštitutu odprli v sredo, 2. oktobra 2024, ob 19. uri s Pogovorom o gledališki fotografiji.
Iz naših zbirk – Potujoča razstava Tone Stojko, Gledališka fotografija
V oktobru in novembru 2024 je razstava Tone Stojko, Gledališka fotografija na ogled v Dvorani v prvem nadstropju Slovenskega gledališkega inštituta.
34. Dnevi evropske kulturne dediščine in 12. Teden kulturne dediščine s SLOGI – Gledališkim muzejem
Pridružujemo se vseevropski akciji Dnevi evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine 2024. Pridružite se nam na odprtju razstave Gledališka fotografija in na gledališkem sprehodu, lepo vabljeni tudi na našo stalno razstavo.
Kultura v središču naše družbe
Na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki poteka od ponedeljka, 30. 9. 2024 do srede, 2. 10. 2024 v Cankarjevem domu, sodelujemo z Ministrstvom za kulturo, ki na razstavnem prostoru festivala predstavlja dejavnosti in programe javnih zavodov s področja kulture.
Katalog pedagoških programov za šolsko leto 2024/2025
Za vrtce, osnovne in srednje šole Tudi za novo šolsko leto 2024/2025 smo v SLOGI – Gledališkem muzeju pripravili pester nabor muzejskih pedagoških programov, s katerimi otrokom in mladim približujemo gledališko dediščino in kulturo. Na delavnicah otroci in mladi odkrivajo korenine današnjega gledališča, spoznajo razvoj gledaliških stavb in njihovih prostorov, se seznanijo z gledališkimi poklici, …
Fragmenti ljubezni, fragmenti v času, fotografska razstava
V času pomladnega prebujenja Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej na spodnjem delu Gallusovega nabrežja predstavlja različne oblike gledališke dvojine skozi fotografsko ujete trenutke spogledljivih pogledov, spletkarskih zapeljevanj in viharnih ljubezenskih prizorov iz slovenskih gledaliških uprizoritev. Predstavlja ljubezen na slovenskih gledaliških odrih v različnih oblikah, priklicuje spomin na pretekle uprizoritve in znane slovenske igralce. Avtorja …
Romeo in Julija v stripu, delavnica
Večno dramsko ljubezensko klasiko Williama Shakespeara vam bomo predstavili v novi preobleki, kajti Romeo in Julija sta v okviru projekta Klasiki v stripu zaživela tudi kot stripovska lika na papirju. Na delavnici bomo spoznali značilnosti gledališča Shakespearove dobe, si ogledali stripovsko interpretacijo drame ter se z gledališko-ustvarjalnimi pristopi poglobili v dogajanje. Delavnica je namenjena tako …
Gledališke maske, družinska delavnica (3+)
Pred pustno soboto vabimo družine v Gledališki muzej na igrivo in ustvarjalno raziskovanje gledališke zgodovine. Spoznali boste gledališke maske in izvedeli, kje in kako so jih uporabljali v različnih obdobjih. Na delavnici boste tudi sami ustvarjali pisane maske in se preizkusili v igranju vlog. Več informacij in prijave na naslovu: sandra.jenko@slogi.si. Delavnica je del …
Pogovorni večer z Vilijem Ravnjakom in gostujoča predstavitev monografije Talijin hram v Mariboru
Okvir dogodka bo predstavitev monografije Talijin hram v Mariboru (Založba Pivec, 2023), ki sistematično in na enem mestu združuje članke, eseje, študije, komentarje, intervjuje in dnevniške zapise Vilija Ravnjaka, ki so nastali med letoma 2006 in 2021. To vsebinsko heterogeno teatrološko delo je »le« najbolj recentno od vseh, ki jih je Ravnjak ustvaril ali uredil skozi leta. Pogovor z avtorjem, ki ga bo povezoval teatrolog mag. Primož Jesenko iz Slovenskega gledališkega inštituta, želi vsebinsko seči tudi pod površje te dragocene knjižne izdaje, ki slika gledališče kot odsev družbenih premen.
In memoriam Jurij Souček (1929–2024)
V starosti 94 let se je poslovil Jurij Souček, eden zadnjih predstavnikov tako imenovane kritične generacije, ki je pod okriljem Odra 57 (1957–1964) temeljito transformirala podobo slovenskega gledališča in katere miselna svežina precizira slovenske gledališke ustvarjalce še danes. Souček je bil že v času, ko je gledališki medij polno omogočal smiselno poantirano družbeno subverzivnost, prepoznan kot nosilec modernega igralskega sloga, sodobne gledališke intence.
Molièrov Skopuh na slovenskih poklicnih odrih
Zgodovinski prelet slovenskih gledaliških srečevanj z Molièrovim Skopuhom, ki ga pripravlja teatrologinja in kustosinja Ana Perne. Prvo in doslej edino uprizoritev Skopuha v ljubljanski Drami je leta 1926 režiral Osip Šest. Po kritiškem mnenju Franceta Koblarja je »zaradi grobe domačnosti nekaterih igralcev« igra »spominjala na prvotno snov stare burke in ni bila prava francoska klasična komedija«. Kakšne pa so bile poznejše uprizoritve, denimo druga mariborska (1947) in druga tržaška (1948), obe v režiji Jožeta Babiča, ki je cenil Molièrov »revolucionarni odnos do dobe, v kateri je živel«, ali celjska (1957) v režiji Andreja Hienga, ki je zapisal, da je to »zelo kruta komedija«? Kako je kritika ocenila kranjskega, v gmajn gorenšno postavljenega vohernika, kot si ga je leta 1999 z ekipo zamislil režiser Vito Taufer, kako na commedio dell’arte oprto branje režiserja Borisa Kobala v Mestnem gledališču ljubljanskem leta 2010?
Iz naših zbirk – Milan Butina, scenograf
Novembra 2023 smo proslavili stoto obletnico rojstva Milana Butine (21. novembra 1923–24. junija 1999), utemeljitelja likovne teorije na Slovenskem. Vendar Milan Butina ni deloval »le« kot slikar in likovni teoretik, temveč je bil tudi gledališki človek. Na razstavi v Slovenskem gledališkem inštitutu (SLOGI) so na ogled Butinovi scenografski osnutki iz ikonotečne zbirke SLOGI iz obdobja med letoma 1951 in 1967.
Novosti v katalogu kakovostnih uprizoritev na platformi Zlata paličica
Katalogu kakovostnih gledaliških predstav za otroke in mladino na platformi Zlata paličica smo dodali nove predstave: Tin Grabnar, Ana Duša: Galop (Lutkovno gledališče Ljubljana) Jernej Bizjak: LOV-SREČE-LOV-SREČE-LOV (Zavod 0.1, Plesni Teater Ljubljana, KOMMA Performance Productions) po motivih slikanice Bjørna Fredrika Rørvika in Alice Lima de Faria: Mala vrla viteza (Lutkovno gledališče Ljubljana) Giovanni Sollima, Pier …
40 let sem delal, Iz naših zbirk: Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka, e-razstava
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT) konec leta 2022 pripravil razstavo 40 let sem delal. Iz naših zbirk: Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka; na ogled je bila v prostorih SLOGI, junija letos pa je v okviru Festivala Borštnikovo srečanje gostovala še v Univerzitetni knjižnici Maribor. V želji, da bi zbrano in raziskano gradivo ostalo zlahka dostopno, smo ga digitalizirali in ustvarili virtualno različico razstave, dostopno na museums.si in sigledal.org.
Kot bi bil tukaj začasno – V dialogu s Tomijem Janežičem, nova publikacija
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) s publikacijo Kot bi bil tukaj začasno – V dialogu s Tomijem Janežičem, knjigo izbranih intervjujev s Tomijem Janežičem, ki so nastali v letih 1997–2023, jemlje pod lupo režiserski diskurz enega od predstavnikov »četrte generacije« slovenskih gledaliških režiserjev. Janežič se je od svoje prve režije v instituciji leta 1996 po letu 2000 intenzivno uveljavil tudi onkraj slovenskega domicila in s svojo uprizoritveno poetiko določil zadnjo četrtino gledališkega stoletja v tem delu Evrope.
Štefka Drolc – ob 100-letnici rojstva
Štefka Drolc, velika slovenska igralka, predstavnica takoimenovane moderne igre, se je v Ponikvi pri Šentjurju rodila 22. decembra 1923. Ob skorajšnji 100. obletnici njenega rojstva smo v sodelovanju Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars in Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja v njen spomin pripravili posebno oddajo Oder, ki naj ob arhivskem in muzejskem gradivu …
Gledališče Möderndorfer, novogoriška postavitev razstave
Potujoča razstava, ki sta jo pripravila Slovenski gledališki inštitut in Forum Ljubljana, od 6. decembra 2023 do 13. februarja 2024 gostuje v foyerju SNG Nova Gorica. Razstava vključuje izbor fotografij iz različnih obdobij in prizorišč/gledališč ustvarjanja režiserja Vinka Möderndorferja.
Čestitamo Prešernovima nagrajencema in nagrajencem Prešernovega sklada za leto 2024!
Upravni odbor Prešernovega sklada bo Prešernovo nagrado leta 2024 podelil pesnici in prevajalki Eriki Vouk in baletnemu plesalcu, koreografu, režiserju, publicistu in pedagogu dr. Henriku Neubauerju. Nagrado Prešernovega sklada leta 2024 pa bodo prejeli: pesnica Miljána Cunta za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, dramska igralka Jana Zupančič za vloge v zadnjih treh …
Iz naših zbirk: Milan Butina, scenograf, občasna razstava
Razstava Iz naših zbirk: Milan Butina, scenograf se osredotoča na umetnikov scenografski opus. Na njej bomo predstavili izbor skic iz obdobja med letoma 1951 in 1967, ki predstavljajo scenografske zasnove za štiriindvajset uprizoritev – sedemnajst je bilo postavljenih v Mestnem gledališču ljubljanskem, po ena v Celju, Trstu in Kranju, štiri so ostale nerealizirane. Izbor skic hranimo v naši ikonotečni zbirki.
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, E-razstava
Z raznolikim slikovnim gradivom iz zbirk Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja smo pripravili novo e-razstavo. Na razstavi smo se posvetili odrskim postavitvam Dogodka v mestu Gogi na Slovenskem. Popelje vas tudi skozi nastanek in usodo tega dramskega dela.
Klasiki v stripu, E-razstava
Spletna razstava, ki spremlja projekt Klasiki v stripu, je plod sodelovanja vseh treh partnerskih institucij (Slovenski gledališki inštitut, Slovaški Gledališki inštitut in Gledališki inštitut Zbigniewa Raszewskega) in smiselno dopolnjuje ter zaključuje večletno skupno delo.
Naprej v preteklost
Letos smo med 10. in 16. aprilom ponovno sodelovali v akciji NAPREJ V PRETEKLOST. Spletno promocijsko akcijo slovenskih muzejev in galerij s skupnimi močmi organizirata Skupnost muzejev Slovenije / Slovenian Museum Association in Služba za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije. Tokratna spomladanska akcija je bila povezana z letošnjo ICOM-ovo temo Mednarodnega dneva …
Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 11, številka 1
Pretežni del prve letošnje številke Amfiteatra, revije za teorijo scenskih umetnosti, predstavljajo razprave, pripravljene na podlagi prispevkov na Amfiteatrovem simpoziju, ki je na temo »Gledališki eksperiment na Slovenskem (1966–1986) in njegovi odmevi« potekal jeseni 2022 v Slovenskem gledališkem inštitutu (SLOGI) v Ljubljani. Tokratna številka tako prinaša osem izvirnih razprav v slovenskem in angleškem jeziku. Več …
Čas nas povezuje – praznujemo skupaj!
Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja je tudi Slovenski gledališki inštitut pristavili svoj kamenček v mozaik časa s fotografijo J. W. Goethe, Faust, režija Balbina Battelino Baranović, Eksperimentalno gledališče, premiera 6. 7. 1959, preddverje Križank. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. Ob fotografiji je naš sodelavec mag. Primož Jesenko zapisal: BALBINA BATTELINO BARANOVIČ IN ČAS »Čas …
Katalog pedagoških programov za šolsko leto 2023/2024
Tudi za novo šolsko leto 2023/2024 smo v SLOGI – Gledališkem muzeju pripravili pester nabor muzejskih pedagoških programov, s katerimi otrokom in mladim približujemo gledališko dediščino in kulturo.
Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje, skupna razstava državnih muzejev Slovenije
Ob 18. maju, Mednarodnem dnevu muzejev, slovenski državni muzeji predstavljajo svoje zaklade na temo Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje. V uvodni besedi k razstavi je v imenu vseh muzejev dr. Gašper Troha, direktor Slovenskega gledališkega inštituta, zapisal: “Izraz muzej etimološko izhaja iz grške besede mouseĩon, kar je pomenilo muzam posvečen kraj, višjo šolo za …