Wagnerjeva glasbena drama Tristan in Izolda v luči budizma

Ludwig in Malwina Schnorr von Carolsfeld v naslovnih vlogah Tristana in Izolde ob münchenski praizvedbi opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja leta 1865.

V okviru tokratnih Pogledov v gledališko zgodovino bo predavanje muzikologa, skladatelja in glasbenega kritika, prof. dr. Gregorja Pompeta, osvetlilo Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda v luči Wagnerjeve zavezanosti Schopenhauerjevi filozofiji in posledično izročilu budizma.

Naj bo skrbi v letu 2026 le za tri groše, zadovoljstva pa na vse strani!

Bertolt Brecht, Beraška opera, režija Mile Korun, Delavski oder v Ljubljani, premiera 9. junija 1957. Vir fotografije: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Leto 2026 bo v znamenju Bertolta Brechta: ob 70. obletnici smrti reformatorja gledališča 20. stoletja bo Slovenski gledališki inštitut sodeloval pri interdisciplinarno zasnovanem projektu, ki bo spregovoril o Brechtovem delu in njegovi aktualnosti v današnjem času. Ob pregledovanju dediščine ene pomembnejših osebnosti v zgodovini gledališča zato voščimo: Naj bo skrbi v letu 2026 le za tri groše, zadovoljstva pa na vse strani!

Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 13, številka 2

Drugi zvezek trinajstega letnika Amfiteatra uvajata razpravi iz simpozijske tematike »Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem«, ki ji je bila sicer natančno posvečena prejšnja številka revije (1/2025). V nadaljevanju so objavljene še tri razprave, številko sklepata knjižni recenziji.

Iz naših zbirk – leto 2026 v znamenju Bertolta Brechta

Stane Sever kot Jonatan Jeremija Peachum v: Bertolt Brecht, Kurt Weill, Opera za tri groše, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, premiera 7. marca 1961. Foto: Vlastja Simončič; vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Leto 2026 bo v znamenju Bertolta Brechta, 70. obletnice smrti tega pomembnega gledališkega praktika in enega ključnih reformatorjev, ki je v tridesetih letih 20. stoletja preoblikoval in razširil dramaturške norme sodobnega gledališča. Slovenski gledališki inštitut bo sodeloval pri interdisciplinarno zasnovanem projektu o Brechtovem delu in njegovi aktualnosti v današnjem času.

Sodobno slovensko gledališče se predstavlja

Pri založbi Cambridge Scholars Publishing je v angleščini izšla knjiga o slovenskem gledališču in drami 21. stoletja v mednarodnem kontekstu (The Twenty-First-Century Slovenian Theatre and Drama and Its International Context). Knjiga je nastala v okviru raziskovalcev, ki sodelujejo pri reviji za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater.

ZA ODROM v sezoni 2025/26, andragoški program SLOGI in SNG Drama Ljubljana

Gledališče po drobnogledom 2025.

Slovenski gledališki inštitut in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana nadaljujeta svoje sodelovanje tudi v gledališki sezoni 2025/26 ter vabita ljubitelje gledališke umetnosti na andragoški program ZA ODROM, ki želi gledališko dediščino in gledališko umetnost približati najširši javnosti.

Slovenski gledališki letopis 2023/2024

Izšel je Slovenski gledališki letopis 2023/2024, ki pod tem imenom redno izhaja od leta 1994, in je obenem 37. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji, a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči.

Dostopnost kulturne dediščine uprizoritvenih umetnosti

Prizor iz prve ljubljanske uprizoritve Cankarjevih Hlapcev, Kraljevsko slovensko gledališče Ljubljana, premiera: 11. 12. 1919, režiser: Osip Šest. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Projekt Dostopnost kulturne dediščine uprizoritvenih umetnosti se osredotoča na povečanje dostopnosti zbirk Slovenskega gledališkega inštituta. Projekt financira Evropska unija – NextGenerationEU iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost.

Iz naših zbirk: Alenka dela lutke, razstava lutk Alenke Pirjevec

Razstava Alenka dela lutke, ki predstavlja pomembni del ustvarjanja Alenke Pirjevec, se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec, kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke. Razstava je v Dvorani Slovenskega gledališkega inštituta na ogled od 12. junija do 31. decembra 2025.

Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja

Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja slikovito predstavlja začetke in osrednje tokove gledališča v Sloveniji, njegovo vpetost v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Velika storia sega od gledališča reformatorjev in protireformatorjev in se sklene z nastopom slovenskega dramatika evropskega formata Ivana Cankarja na prelomu 19. in 20. stoletja, ko …

Gledališče kot muzej, publikacija

Zavod Muzeum, ki je odločilno prispeval k uvajanju vizualnih umetnosti in sodobnega plesa v slovenske performativne umetnosti 90-ih let prejšnjega stoletja, praznuje 30-letnico delovanja. Ob tem je v sozaložništvu Slovenskega gledališkega inštituta in zavoda Muzeum režiserke, producentke in kustosinje Barbare Novakovič nastala publikacija z naslovom Gledališče kot muzej

Dušan Jovanović – monografija

V zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta je v zasnovi in uredništvu dr. Diane Koloini izšla prva obsežna monografija o delu Dušana Jovanovića.

Drago Jančar: Veliki briljantni valček, E-razstava

Fotografija na naslovnici: Drago Jančar: Veliki briljantni valček, Drama SNG v Ljubljani, rež. Zvone Šedlbauer, prem. 6. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. Na fotografiji: Silva Čušin (Ljubica), Boris Cavazza (Doktor), Roman Končar (Rajko), Zvone Hribar (Doberman), Ivo Ban (Simon Veber), Polde Bibič (Volodja).

Dr. Gašper Troha, direktor Slovenskega gledališkega inštituta, je pripravil e-razstavo, na kateri je s pomočjo fotografij in video posnetkov predstavil dosedanje uprizoritve Jančarjevega Velikega briljantnega valčka na Slovenskem. Razstava je na ogled na osrednjem spletnem portalu uprizoritvene dejavnosti SiGledal.

Dušan Moravec: Utrinki spomina

V sozaložništvu Beletrine in Slovenskega gledališkega inštituta je izšla knjiga spominov literarnega zgodovinarja, pisatelja in dramaturga Dušana Moravca (1920–2015).

Slovenski gledališki založniki na 40. Slovenskem knjižnem sejmu

Jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem, najpomembnejša prireditev na področju knjige in branja pri nas, poteka od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra 2024, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in sicer od torka do sobote med od 9. do 20. uro ter v nedeljo med 9. in 18. uro. V dvorani Kocka vas na skupni …

Duša Počkaj – ob 100-letnici rojstva

Duša Počkaj kot Martha v uprizoritvi Albeejeve igre Kdo se boji Virginie Woolf, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64. Izsek. Foto Vlastja Simončič, vir Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

16. novembra 2024 mineva 100 let od rojstva Duše Počkaj, znamenite slovenske igralke moderne dobe, ki je bila igralsko izrazita v upodabljanju likov, razpetih med tragičnim in komičnim, z groteskno oziroma absurdno noto – tudi kot odzivom na dezorientiranost sočasne družbene stvarnosti.

Pogovor s prejemnikom Borštnikovega prstana 2024, Brankom Šturbejem

Branko Šturbej. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana.

V Slovenskem gledališkem inštitutu že vrsto let pripravljamo pogovor z vsakoletnim prejemnikom oziroma prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo pri nas je leta 2024 prejel Branko Šturbej. Z njim se bo pogovarjala teatrologinja Ana Perne.

Kdo in kdaj pleše uporni ples? Ob predstavi Tango Sławomirja Mrożka v Kulturnem domu Krško

Sławomir Mrożek, Tango, režiser: Luka Marcen, SNG Drama Ljubljana, premiera 22. decembra 2023. Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana.

Pred gostovanjem SNG Drama Ljubljana s predstavo Tango se bomo v Kulturnem domu Krško o tej igri poljskega dramatika Sławomirja Mrożka pogovarjali z dr. Gašperjem Troho, direktorjem Slovenskega gledališkega inštituta. Predavanje bo odstrlo pomenske tančine dramskega besedila, načine uprizarjanja pri nas in odmeve na to Mrożkovo igro. Kdo je torej plesal uporni argentinski ples? Proti …

Don Kihot – baletna klasika in njene postavitve na slovenskih odrih

Ludwig Minkus, Don Kihot, koreograf in režiser Dinko Bogdanić, Opera in balet SNG Ljubljana, premiera 29. oktobra 1994. Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana / Saša Novković.

Predavanje pred premiero nove ljubljanske postavitve bo predstavilo razliko v pristopih posameznih koreografov ter kako je uprizoritve sprejemalo občinstvo, pogovor z balerinami Regino Križaj, Uršo Vidmar in Tjašo Kmetec ter koreografom Denisom Matvienkom pa bo odstrl pogled na nastajanje baletne vloge in na različna srečevanja z baletno predlogo. Dogodek bosta v sodelovanju SNG Opera in balet Ljubljana ter Slovenskega gledališkega inštituta pripravila Sonja Kerin Krek in dr. Gašper Troha.

Gledališka pedagogika v muzejih in pri uprizoritvenem delu

V okviru Erasmus+ projekta Angažirano občinstvo 2.0 nas bo od 17. do 22. oktobra 2024 obiskala gledališka pedagoginja in režiserka Claudia Bühlmann. V ponedeljek, 21. oktobra 2024 bo v Slovenskem etnografskem muzeju izvedla izobraževanje Ustvarjanje gledališča v muzeju, v torek, 22. oktobra 2024 pa bo sodelovala pri posvetu Gledališka pedagogika: Otroci na odru ter izvedla delavnico za profesionalne gledališke ustvarjalce.

Slovenski gledališki letopis 2022/2023

Izšel je Slovenski gledališki letopis 2022/2023, enaintrideseti po vrsti, ki pod tem imenom redno izhaja od leta 1994, in je obenem 36. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967), ki je prvič izšel ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967). Letopis temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči.

Amfiteatrov mednarodni znanstveni simpozij: Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem

Raziskovalna skupina UL AGRFT je skupaj z znanstveno revijo Amfiteater, Slovenskim gledališkim inštitutom ter Slovenskim društvom za estetiko v okviru raziskovalnega programa UL AGRFT Gledališke in medumetnostne raziskave (P6- 0376) pripravila mednarodni znanstveni simpozij na katerem bo sodelovalo več kot 25 tujih in domačih strokovnjakov ter umetnikov. Cilj simpozija bo mapirati različne geografske in zgodovinske poskuse revolucioniranja razmerja med periferijo in središčem v Evropi in zunaj nje.

Srečanje in generalna skupščina ENICPA

Med 7. in 9. oktobrom 2024 je Slovenski gledališki inštitut gostil redno letno srečanje in generalno skupščino Evropske mreže informacijskih centrov za uprizoritvene umetnosti (ENICPA – European Network of Information Centres for the Performing Arts), katere član je tudi SLOGI. Mreža trenutno povezuje 15 ustanov iz 11 različnih evropskih držav (Belgije, Češke, Islandije, Nemčije, Nizozemske, …

Iskanje po vsebini

Iskanje
Preskoči na vsebino
SLOGI
Pregled zasebnosti

To spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje, ko se vrnete na naše spletno mesto, in pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.