Slovenski gledališki inštitut
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana
T: 01 241 5800
E: slogi@slogi.si
S: www.slogi.si
Naprej v preteklost
Lokacija: slogi.si
Termin: 30. 06. 2023
Letos smo med 10. in 16. aprilom ponovno sodelovali v akciji NAPREJ V PRETEKLOST. Spletno promocijsko akcijo slovenskih muzejev in galerij s skupnimi močmi organizirata Skupnost muzejev Slovenije / Slovenian Museum Association in Služba za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije.
Tokratna spomladanska akcija je bila povezana z letošnjo ICOM-ovo temo Mednarodnega dneva muzejev, ki se glasi »Muzeji, galerije – trajnostni razvoj in dobro počutje«. Več kot 50 muzejev in galerij je z objavami na spletnih straneh in družbenih omrežjih pod ključniki #naprejvpreteklost, #dobropočutje in #trajnostnirazvoj predstavljalo, kako spodbujajo pozitivne spremembe v skupnostih ter hkrati prispevajo k oblikovanju trajnostne prihodnosti.
V SLOGI smo predstavili sedem slovenskih igralk, ki so s svojim delom pustile velik pečat na slovenskem gledališču.
Lepo vabljeni k ogledu posnetkov!
Duša Počkaj, znamenita slovenska igralka moderne dobe, je bila igralsko izrazita v upodabljanju likov, razpetih med tragičnim in komičnim, z groteskno oziroma absurdno noto – tudi kot odzivom na dezorientiranost sočasne družbene stvarnosti.
Duša Počkaj kot Martha v uprizoritvi Albeejeve igre Kdo se boji Virginie Woolf (režija Mile Korun); posneto v ljubljanski Drami 17. 3. 1964,
Vlastja Simončič. Vir: zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja.
Marija Nablocka je bila slovenska igralka ruskega rodu – s prepoznavnim ruskim naglasom. Njen slog igranja je bil prepričljiv v psihološko realističnih igrah in odličen v komediji. Pri ustvarjanju vloge se je najprej posvetila notranjosti lika, ki ga je igrala.
Marija Nablocka kot Nastasja Filipovna v uprizoritvi Idiota Dostojevskega (priredba in režija Boris Putjata, premiera 29. 11. 1922 v ljubljanski Drami); posneto 1960.
Vir: zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja.
Marija Vera se je igralsko izoblikovala v dunajskih gledaliških šolah in delala v številnih evropskih gledališčih (Zürich, Berlin …). Kot igralka je zaslovela predvsem z vlogami v tragedijah. V tem otožnem monologu lahko zaznamo njeno poudarjeno čustvenost.
Marija Vera kot Vrza v uprizoritvi Levstikovega in Kreftovega Tugomerja (režija Bratko Kreft, premiera 25. 10. 1947); posneto ob 30-letnici ljubljanske Drame (1949).
Vir: zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja.
Iva Zupančič je prvo desetletje po študiju igre nastopala v Mestnem gledališču, močno pa jo je zaznamovalo tudi sodelovanje z iskateljsko naravnanim Odrom 57.
Leta 1962 je postala članica igralskega ansambla ljubljanske Drame in se občinstvu predstavila v uprizoritvi Frischeve Andorre.
Iva Zupančič se kot Barblin na začetku uprizoritve (v režiji Viktorja Molke) pogovarja z Vojakom Janeza Rohačka; posneto na 21. ponovitvi predstave 12. 2. 1963,
Vlastja Simončič. Vir: zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja.
Majda Potokar je na svoji ustvarjalni poti prešla skozi izrazite igralske preobrazbe; od suverenega upodabljanja mladostniških vlog je nato obvladovala zapletenejše značaje in v poznejših letih oblikovala vrsto karakternih ženskih likov, prežetih z ironijo in življenjskimi spoznanji.
Majda Potokar kot Teresa v uprizoritvi Behanovega Talca (režija Mile Korun) z Danilom Benedičičem kot Lesliejem; posneto v ljubljanski Drami 18. 3. 1964,
Vlastja Simončič. Vir: zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja.
Avgusta Danilova je bila ena prvih slovenskih poklicnih gledaliških igralk; predstavnica ustvarjalcev, ki so delovali še pod okriljem Dramatičnega društva v Ljubljani. Pozneje je odšla v Trst, za dve daljši, nekajletni obdobji pa jo je nemirni duh vodil tudi v Ameriko.
Avgusta Danilova na fotografiji iz leta 1924 v Ameriki; na zvočnem posnetku pripoveduje kot Učiteljica Urša, verjetno po vrnitvi v domovino.
Posnetek z gramofonske plošče je bil predstavljen v okviru Prvega intimnega večera Slovenskega gledališkega muzeja, v šestdesetih letih.
Vir: zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja.
Štefka Drolc je delovala v igralskih ansamblih različnih gledališč, od mariborskega prek tržaškega do osrednjega ljubljanskega, obenem se je pridruževala zunajinstitucionalnim iskateljskim snovanjem. Med bogate lastnosti njene igralske umetnosti sta se zapisali čustvena in razumska obvladanost.
Štefka Drolc kot Gospa dr. von Zahnd v uprizoritvi Dürrenmattovih Fizikov (režija Andrej Hieng), z Lojzetom Rozmanom kot Newtonom, Andrejem Kurentom kot Einsteinom in Jožetom Zupanom kot Moebiusom v ozadju fotografije Vlastje Simončiča; posneto v ljubljanski Drami 7. 2. 1963.
Vir: zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja.
