Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je nacionalni javni zavod, ki se ukvarja z razvojem gledališke kulture in promocijo gledališke umetnosti; ta zajema dramsko, operno, baletno in lutkovno gledališče, sodobni ples, eksperimentalne, raziskovalne in performativne gledališke prakse, fizično, ambientalno in ulično gledališče ter druge oblike, prakse in izraze gledališke ustvarjalnosti na stičiščih različnih umetnosti.
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je nacionalni javni zavod, ki se posveča ohranjanju slovenske gledališke kulture, zbiranju in dokumentiranju gradiva s področja gledališke dediščine ter raznolikim oblikam njene prezentacije.
Obenem skrbi tudi za razvoj in promocijo slovenske gledališke kulture in gledališke umetnosti najširših zvrsti: dramske, operne, baletne in lutkovne; sodobnega plesa, eksperimentalnih, raziskovalnih in performativnih gledaliških praks, fizičnega, ambientalnega in uličnega gledališča ter drugih oblik.
Njegovo poslanstvo in metoda dela sta zbiranje, dokumentiranje, ohranjanje, raziskovanje, preučevanje, interpretiranje, predstavljanje in promoviranje slovenske gledališke kulture, gledališke dediščine in gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.
SLOGI ni le ena od slovenskih gledaliških ustanov, temveč je sidrišče njihovega medsebojnega povezovanja. Pri tem odpira nove poti zlasti na področju prezentacije in popularizacije slovenskega gledališča in njegove dediščine, kot povezujoči center pa je tudi mostišče med slovenskim gledališčem današnjega in včerajšnjega dne.
SLOGI deluje v starem mestnem jedru Ljubljane, na Mestnem trgu 17, v hiši, kjer je domovalo več znanih Slovencev: baročni slikar Fortunat Bergant, pesnik France Prešeren, pesnik, urednik in knjižničar Miha Kastelic, pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec Miran Jarc ter violinist Tomaž Lorenz.
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je bil ustanovljen 1. marca 2014. Je pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, ustanovljenega 29. novembra 1952. Njegov prvi direktor Janko Traven se je lotil obsežnega zbiranja težko pregledne količine gradiva, ki so ga dotlej nesistematizirano hranili arhivi slovenskih gledališč in gledališčniki na svojih domovih.
Leta 1962 je vodenje muzeja prevzel Dušan Moravec, ki je ustanovil zbirko Dokumenti, periodično publikacijo, ki dokumentirano spregovori o slovenski gledališki zgodovini. Ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967) je Muzej izdal obsežno teatrografijo Repertoar slovenskih gledališč 1867–1967.
Leta 1978 se je Slovenskemu gledališkemu muzeju pridružil filmski muzejski oddelek Društva slovenskih filmskih delavcev v Ljubljani, zato se je muzej od leta 1979 imenoval Slovenski gledališki in filmski muzej. Po letu 1990 se je s Cankarjeve ulice 11 preselil v veliko ustreznejše prostore na Mestnem trgu 17. Leta 1996 je prišlo do razdružitve gledališkega in filmskega oddelka, saj se je slednji ob ustanovitvi Slovenske kinoteke preselil pod njeno okrilje, ustanova pa se je odtlej do leta 2014 znova imenovala Slovenski gledališki muzej.
SLOGI se danes ‒ ob neprimerljivo intenzivnejšem in bolj raznolikem delu kot v preteklosti ‒ organizacijsko deli na ikonoteko, arhiv zapuščin, gledaliških člankov in elektronske dokumentacije, video in zvočni arhiv ter knjižnico. Močan poudarek daje mednarodnemu sodelovanju in pedagoški dejavnosti.
Ena osrednjih nalog SLOGI je posredovanje informacij o slovenski gledališki dediščini.
SLOGI – Gledališki muzej tako kontinuirano pripravlja razstave, na katerih strokovni in širši kulturni javnosti predstavlja slovensko gledališko zgodovino, uprizoritve, ki so zaznamovale slovenski oder, ter vrhunske slovenske igralce, pevce in plesalce pa tudi druge gledališke ustvarjalce (scenografe, kostumografe, režiserje itn.).
Muzej za dostopnost gradiva skrbi tudi z objavami iz svojih zbirk na svetovnem spletu ter z njihovimi zaokroženimi predstavitvami v okviru e-razstav – redno jih objavljamo na portalih SiGledal.org in Museums.si.
V dvorani SLOGI vse leto organiziramo prireditve, povezane s teorijo in prakso slovenskega gledališča. Gledališki strokovnjaki, teatrologi, zgodovinarji in kritiki v tematskih pogovorih, na okroglih mizah ali simpozijih obravnavajo raznolike segmente slovenske in svetovne gledališke zgodovine (glej Dogodki).
Pomembna plat delovanja SLOGI je založniška dejavnost. Inštitut izdaja zbirko Dokumenti in periodično publikacijo Slovenski gledališki letopis, občasno pa tudi monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih in gledaliških skupinah, o posameznih obdobjih in pojavih iz slovenske gledališke zgodovine itd. Še zlasti v zadnjih letih pri tem pogosto sodelujemo z drugimi založniki, kot so Akademija za radio, film in gledališče in televizijo, Narodna galerija Ljubljana ali Zavod Maska (glej Založništvo).
V SLOGI bistveno pripomoremo k prepoznavnosti slovenske gledališke dediščine v evropskem kulturnem prostoru, še zlasti s sodelovanjem v mednarodnih projektih, ki jih sofinancira Evropska unija (glej Mednarodno sodelovanje).