Slovenski gledališki inštitut je bil s projektno nalogo Dostopnost kulturne dediščine uprizoritvenih umetnosti v obdobju od 28. julija 2025 do 30. junija 2026 izvajalec in upravičenec v okviru Poziva Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za oddajo vloge za projektno nalogo PN3 eScenske v okviru projekta “Vzpostavitev, zagon in optimizacija upravljanja z enotno informacijsko platformo e-Kultura”.
Kulturna dediščina predstavlja eno temeljnih vrednot vsake družbe, saj ohranja zgodovinski spomin, spodbuja ustvarjalnost in krepi kolektivno identiteto. Med različnimi oblikami kulturne dediščine imajo uprizoritvene umetnosti poseben pomen zaradi svoje minljivosti, neposrednega stika z občinstvom in sposobnosti refleksije družbenih sprememb. Čeprav uprizoritvene umetnosti živijo v trenutku, njihovi zapisi, dokumentacija, vizualni in pisni viri omogočajo njihovo dolgotrajno ohranjanje in kasnejše raziskovanje. V tem kontekstu je ena osrednjih institucij na tem področju Slovenski gledališki inštitut, ki kot edina nacionalna ustanova hrani, preučuje, interpretira in posreduje kulturno dediščino slovenskih uprizoritvenih umetnosti.
Projekt Dostopnost kulturne dediščine uprizoritvenih umetnosti se je osredotočal na povečanje dostopnosti dveh zbirk Slovenskega gledališkega inštituta: zbirke gledaliških fotografij (del zbirke Ikonoteka) ter zbirke časopisnih člankov (Hemeroteka). Fotografije predstavljajo vizualni arhiv gledališke produkcije, ujamejo neponovljive trenutke na odru, vizualno podobo predstav ter ustvarjalne prakse režiserjev, igralcev, scenografov in drugih gledaliških delavcev. Zbirka časopisnih člankov pa je dragocen vir za preučevanje recepcije gledališča v javnosti, kritiških odzivov, sprememb v estetskih kriterijih in medijskega diskurza o uprizoritvenih umetnostih skozi čas. Obe zbirki sta izjemno pomembni za razumevanje ne le umetniške, temveč tudi družbene in politične vloge gledališča v slovenskem prostoru.
Projekt je bil zasnovan kot multidisciplinaren in je vključeval razvoj spletne baze ter spletnega uporabniškega vmesnika, ki bo omogočal intuitivno iskanje, pregledovanje in uporabo vsebin. Spletna baza bo imela pomembno vlogo pri vzpostavljanju sinergij z nacionalnim portalom e-Kultura, ki ga razvija Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Stopi na oder.slogi.si >>
Komu vse bi priporočili uporabo portala Oder?
»Pravzaprav vsem, ki imajo radi gledališče oziroma tudi gledalcem bi ga priporočil … Na vsak način, seveda, ga priporočam mladim igralcem, režiserjem, dramaturgom, ki se bodo slej ko prej znašli v svojem poklicu na tem portalu.«
Kaj se Vam zdi najbolj dragoceno na portalu Oder?
»Zdi se mi, da je njegova najboljša in najbolj pomembna specifika ravno to, da predstavlja nek hibrid zgodovine in aktualnosti, raznolikosti generacij, tudi neke odprtosti, kar se tiče refleksije, videnja, da si dovoli biti tudi kritičen in da v vsakem primeru stremi k neki strokovni natančnosti in hkrati tudi neki načelnosti.«
Ali Vam spletni portal Oder koristi pri Vašem raziskovalnem delu?
»To je neka raziskovalna infrastruktura, to so zelo pomembni portali, na katerih lahko dobiš hitro, zanesljivo, uporabno informacijo, ki jo uporabiš pri neki svoji raziskavi. Po tem je seveda potrebno še marsikaj poleg tega narediti po raznih arhivih, ampak tisto, kar rabiš ta hip, hitro in zanesljivo dobiš na portalu. In to je nekaj, kar je res izjemna vrednost – uporabna vrednost portala Oder.«
Kako Vam spletni portal Oder koristi pri delu v šoli z dijaki?
»Odvisno, za kakšne stvari se pogovarjamo. Sama bi rekla, da morda za tri različne. Eno je za obravnavo dramatike pri pouku. Drugo je za priprave na obisk gledališča. In tretje za vse krožke in ostale dejavnosti, ki so povezane z gledališčem.«
Projekt financirata Ministrstvo za kulturo RS in Evropska unija – NextGenerationEU iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost. Celotna vrednost projektne naloge je 370.616 EUR.
