Še preden se je začel svet – Peter Božič, človek gledališča
Zbornik Še preden se je začel svet: Peter Božič, človek gledališča izraža potrebo po ponovni, dodatni osvetlitvi bogatega, a premalo kanoniziranega in raziskanega literarnega opusa dramatika, publicista in literata Petra Božiča (1932-2009). Izdaja zbornika se je časovno prekrila z drugo obletnico avtorjeve smrti. Peter Božič je ustvaril štiri dramska besedila že kot sodelavec gledališča …
Dve igri iz Pekarne
Peter Božič je ob Jožetu Javoršku začetnik drame absurda na Slovenskem. Z dramatiko, ki jo je (kot tudi Smole, Strniša in Zajc, Taufer in Rožanc) ustvaril za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, še očitneje pa v naslednjem desetletju (vzporedno z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa), je slovensko gledališče dobilo priložnost, da s sorazmerno zamudo uveljavi revolucijo …
Prišli so Pupilčki – 40 let Gledališča Pupilije Ferkeverk
Uredila: Aldo Milohnić in Ivo Svetina Avtorji prispevkov: Ivo Svetina, Aldo Milohnić, Denis Poniž, Dušan Jovanović, Goranka Kreačič, Sonja Dular, Primož Jesenko, Primož Kozak, Miško Šuvaković, Zdenko Vrdlovec, Aleksandra Jovičević, Barbara Orel, Tomaž Toporišič, Darko Štrajn, Janez Janša, Katherina Zakravsky, Astrid Peterle, Samo Gosarič Prevodi: Jana C. Lavtižar, Jana Pavlič Oblikovanje: Ajdin Bašić
Kulturno življenje argentinskih Slovencev po drugi svetovni vojni
Slovensko besedo so argentinski Slovenci vse do današnjih dni ohranili zahvaljujoč globoki narodni zavesti in trdni medsebojni povezanosti. Ljubezen do matične domovine, jezika in kulture so prenašali na mlajše rodove. Slovenski izseljenci so postavili lastne kulturne domove, kjer so se lahko družili, ustvarjali ter negovali svoj jezik in kulturo. Tržaški knjižničar, javni in kulturni delavec ter publicist Marjan Pertot je v obširni monografiji popisal …
Dramaturški koncepti v slovenskem gledališču 1950-1970: Herbert Grün – Lojze Filipič – Bojan Štih
Dramaturg in teatrolog Primož Jesenko v svoji razpravi kar najbolj natančno popisuje in dokumentira dvajset let slovenskega gledališča, pa ne le gledališča, ampak skozenj tudi duhovno klimo slovenske družbe na poti iz realnega v samoupravni socializem – vse do pojava anarholiberalizma s konca 60. let prejšnjega stoletja. Jesenko dokazuje, da dramaturgija ni le nauk o …
Položaj slovenske gledališke omike: 1941-1945
V knjigi, ki je nastajala dolga leta vztrajnega raziskovalnega dela in čakala na izid kar dvajset let, Mirko Mahnič obravnava vprašanje našega gledališča v okupirani Sloveniji. Glavnina vsebine je zaradi splošne kulturne revščine v vojnem času posvečena delovanju ljubljanskega Narodnega gledališča, edinega poklicnega gledališča, ki je kljub okupaciji delovalo ves čas vojne. Avtor se najprej posveti sočasnemu gledališču po svetu, …
Ivan Mrak (1906-1986)
Simpozij ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti slovenskega trageda Ivana Mraka v Slovenskem gledališkem muzeju. Avtorji besedil: Denis Poniž, Janez Vrečko, Ivo Svetina, Mojca Kreft, Katja Mihurko Poniž, Peter Kovačič Peršin, Tatjana Rojc, Tanja Tolar, Vladimir Gajšek, Janko Kos, Karel Brišnik, Taras Kermauner, Jernej Novak, Diego de Brea, Helena Peršuh, Ivan Mrak, Krištof Zupet-Mojca Kreft …
Slavko Jan – simpozij ob 100-letnici rojstva
Glavni urednik: Ivo Svetina Avtorji besedil: Ivo Svetina, Polde Bibič, Štefan Vevar, Vasja Predan, Viktor Molka, France Vurnik, Barbara Sušec Michieli, Primož Jesenko, Mojca Kreft, Rapa Šuklje, Dušan Mlakar Predstavitev knjige
Josip Rijavec, slovenski tenorist mednarodnega slovesa
Josip Rijavec (1890 – 1959) je eden tistih slovenskih opernih umetnikov prve polovice 20. stoletja, ki so danes žal že nekoliko pozabljeni, četudi so ga na vrhuncu njegove mednarodne kariere primerjali s tako slavnima tenoristoma, kot sta Caruso in Gigli. Ko je leta 1931 nastopil v Buenos Airesu, v znamenitem Teatru Colon, enem največjih opernih …
Ivan Cankar, Lepa Vida: poskus interpretacije
Ponižev poskus interpretacije zadnje Cankarjeve drame Lepa Vida se dotika duhovno-zgodovinskega ozadja Slovencev kot naroda (nacije) in s tem tudi slovenskega gledališča kot umetnosti, ki se je – če parafraziramo Nietzscheja – (po)rodila iz duhá naroda. Poniževa razprava ni le naslednja v vrsti mnogih tolmačenj te Cankarjeve drame, saj avtor v svojem »poskusu« raziskuje zlasti tiste plasti Cankarjevega dela, ki se …
V domovini Jake Štoke
80. številka Dokumentov, ki jo Slovenski gledališki muzej izdaja v sodelovanju s tržaško založbo Mladika, objavlja daljšo razpravo tržaškega rojaka Marjana Pertota. Avtor v njej obravnava amatersko gledališko dejavnost na Proseku in Kontovelu v obdobju 1863-2004. Knjiga povzema zanimivo, a premalo znano področje slovenske gledališke ustvarjalnosti na Tržaškem, ki že več kot stoletje kljubuje raznovrstnim …
Vidiki slovenske gledališke zgodovine
Pričujoča izdaja Dokumentov SGM objavlja gradivo s simpozija, ki se je odvil konec novembra 2002, ob 50-letnici ustanovitve Slovenskega gledališkega muzeja. V publikaciji so objavljeni prispevki 23 avtorjev, ki so se posvetili bodisi različnim vidikomslovenske gledališke zgodovine, bodisi poslanstvu in nalogah gledališkega muzeja kot osrednje inštitucije, ki skrbi za ohranjanje spomina na gledališko umetnost. Svoje prispevke objavljajo tako najuglednejši slovenski teatrologi in gledališki …
Slovensko gledališče in slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja
Oktobra 2002 je bil v okviru jubilejnega 35. Borštnikovega srečanja v Mariboru organiziran simpozij Slovensko gledališče in slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Prispevki dvanajstih avtorjev, med njimi tudi dveh tujcev (nemški teatrolog Heinz Klunker in srbski dramatik Nenad Prokić), pomenijo pomemben prispevek knovejši zgodovini slovenskega gledališča. Avtorji različnih generacij, od akademikov Dušana Moravca in Tarasa Kermaunerja do dramaturgov …
Dokumenti, letnik 37, št. 76/77
Vsebina: 1. Aleš Gabrič: Prešernovo gledališče v Kranju 1945-1957 Nova ali vsaj temeljito prenovljena gledališka stavba je bila dolgoletna želja kranjskega gledališkega ansambla in njegove publike, toda Prešernovo gledališče Kranj se je moralo zadovoljiti s skromnimi možnostmi, ki jih je gledališki dejavnosti nudil Ljudski dom. Večje posege sta v prvem povojnem desetletju doživela le zunanjost …
Dokumenti, letnik 36, št. 74/75
Vsebina: Dvojna številka redne letne publikacije Slovenskega gledališkega muzeja objavlja tri besedila. 1. Gojko Zupan: Drama prostora in stavbarjev Prispevek mag. Gojka Zupana se ukvarja s stavbo osrednjega slovenskega gledališkega hrama, Drame SNG v Ljubljani, in sicer od leta 1911, ko je bila novogradnja po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa 4. oktobra svečano odprta …
Spomini
Pričujoča izdaja Dokumentov objavlja spomine velikega slovenskega gledališkega ustvarjalca, igralca in režiserja Vladimirja Skrbinška (1902-1987), ki jih je napisal kot osemdesetletnik. V svojem spominjanju natančno obuja svoje življenje in delo, poglavitne umetniške in ustvarjalne postaje od predvojnega Maribora, Sarajeva, Splita, Skopja in Tirane, do povojnega dela v ljubljanski Drami in končno Mestnega gledališča ljubljanskega, …
Sodobno poljsko gledališče
Pričujoča številka Dokumentov SGM je posvečena sodobnemu poljskemu gledališču. Avtorji, vsi priznani poljski teatrologi, gledališki zgodovinarji, dramaturgi in kritiki podajajo sistematičen pregled dogajanj v poljskem gledališču po drugi svetovni vojni, pri čemer je posebna pozornost namenjena nekaterim velikanom poljske literature ingledališča: Grotowski, Kantor, Mickiewicz, Gombrowicz, Wyspianski, Wajda, Szajna. V zborniku sodelujeta tudi dva slovenska gledališka …
Teoretično samoutemeljevanje slovenskega nacionalnega gledališča
Tone Peršak: Teoretično samoutemeljevanje slovenskega nacionalnega gledališča Barbara Pušič: Med prevratništvom in apologijo – nacionalna gledališča skozi čas Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, letnik 33, št. 68
Med prevratništvom in apologijo-nacionalna gledališča skozi čas
1. Tone Peršak: Teoretično samoutemeljevanje slovenskega nacionalnega gledališča 2. Barbara Pušić: Med prevratništvom in apologijo – nacionalna gledališča skozi čas Prevod povzetka v angleščino: Barbara Pušić Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, letnik 33, št. 69 / 1-2
Desetletje na prepihu: kronika Mestnega gledališča ljubljanskega 1951-1961
Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja tokrat objavljajo Kroniko ljubljanskega Mestnega gledališča, kot jo je zapisoval Dušan Moravec v letih 1951 – 1961, ko je bil prvi dramaturg tega gledališča. Kronika je obogatena z več kot tridesetimi črnobelimi fotografijami iz najbolj značilnih predstav tedanjega repertoarja Mestnega gledališča ljubljanskega. Glavni in odgovorni urednik: Ivo Svetina Dokumenti …
Sem, torej igram: prispevki za psihosociološki portret slovenskega igralstva
Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, letnik 32, št. 66-67
Mirko Polič, dirigent in skladatelj
Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, letnik 31, št. 64-65 Urednica: Francka Slivnik
Žarko Petan
Avtorji besedil: Francka Slivnik, Rapa Šuklje, Andrijan Lah, Taras Kermauer, Andrej Inkret Predavanje Žarka Petana v Slovenskem gledališkem muzeju (2008).
Anton Verovšek: komedijant ali umetnik?
Urednica: Francka Slivnik Avtorica dodatnega besedila: Majda Clemenz Prevod povzetka v angleščino: Igor Žužek Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, letnik 27-28, št.60-61
Igor Pretnar – gledališki in fimski ustvarjalec
Od slovenskih režiserjev, ki so se uveljavili po drugi svetovni voljni, je bil Igor Pretnar edini, ki se je ob študiju na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost, kjer je zadnja leta pred smrtjo bil profesor za dramsko igro, izobraževal tudi v Moskvi na Vsesovjetski šoli za kinematografijo pri slavnem Eisensteinu, svoj talent in znanje pa …
Portreti pozabljenih igralcev
Dušan Moravec predstavi v publikaciji naslednja igralska imena slovenskega gledališča: Vela Nigrinova Zofija Zvonarjeva Josip Daneš Milena Zakrajškova Cirila Medvedova Rado Železnik Emil Kralj Vika Podgorska Janko Rakuša Vladoša Simčičeva
Slovenske igre in scenariji – V
Televizijske igre/1958-1985 (Slovenske igre in scenariji – V) Gradivo zbrali: Polona Flere, Mojca Kaufman Uredil: Mirko Mahnič
Julij Betetto, umetnik, pedagog in organizator glasbenega šolstva
Julij Betetto, slovenska operna legenda, je bil izjemen umetnik, velik pevec, izvrsten pedagog, nesporna avtoriteta v slovenski glasbi. Rojen je bil 27. avgusta 1885 v Ljubljani. Že z devetimi leti je postal sirota. Da bi si prislužil vsaj hrano, so ga poslali v pevski zbor k frančiškanom. Pozneje je postal učenec Mateja Hubada. Po končani …
Slavko Jan, Vladimir Skrbinšek, Rado Nakrst v luči svojih zapuščin
Slavko Jan, Vladimir Skrbinšek, Rado Nakrst v luči svojih zapuščin “Pričujoči zapis zatorej ne bo nekakšna zbirka monografij , nov kritiški zapis naših umetnikov, kakršnega bi bilo nemara mogoče zgnesti v soju nove luči njihove zapuščine – navsezadnje je bilo o vseh treh v tem pogledu dovolj zapisanega in izrečenega – marveč gre v njem …
Anton Dermota
Med najpomembnejše pevske umetnike v vrsti velikih slovenskih tenoristov na evropskih in svetovnih odrih se uvršča tudi Anton Dermota, ki se je rodil 4. junija 1910 v Kropi. Šolal se je na ljubljanski Orglarski šoli in pozneje na ljubljanskem konzervatoriju, obenem pa je bil organist na Bledu in zborovodja na Kropi. Z dvajsetimi leti je …