Dokumenti, letnik 36, št. 74/75

Slovenski gledališki muzej, 2000

160 str.: ilustr.; 24 x 16 cm

slv, povzetek v angleščini

Vsebina: 

Dvojna številka redne letne publikacije Slovenskega gledališkega muzeja objavlja tri besedila.

 

1. Gojko Zupan: Drama prostora in stavbarjev

Prispevek mag. Gojka Zupana se ukvarja s stavbo osrednjega slovenskega gledališkega hrama, Drame SNG v Ljubljani, in sicer od leta 1911, ko je bila novogradnja po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa 4. oktobra svečano odprta kot “slavnostno gledališče” Cesarja Franca Jožefa (Kaiser Franz Joseph Jubiläumstheater), prav tako pa popisuje pogoste zamisli in pobude, kako bi bilo mogoče stavbo, v kateri se je odigral pomembne del slovenske gledališke zgodovine, posodobiti in jo narediti prijaznejšo tako za ustvarjalce kot za gledalce.

 

2. Vladimir Skrbinšek: Spomini

Slovenski gledališki in filmski igralec in režiser Vladimir Skrbinšek (1902-1987) popisuje svojo življenjsko in umetniško pot, ki se je začela decembra 1921, ko je Skrbinšek namesto svojega starejšega brata Milana vskočil v vlogo Stebelca v mariborski uprizoritvi drame Ivana Cankarja Za narodov blagor. Veliko je potoval in gostoval ne le na slovenskih odrih, med drugim na Hrvaškem, v BIH, Črni Gori, Makedoniji, celo Albaniji. Tako je imel priložnost sodelovati z najvidnejšimi jugoslovanskimi režiserji (Gavella, Stupica), po drugi svetovni vojni pa s celo vrsto slovenskih režiserjev od Slavka Jana do Mileta Koruna.

 

3. Dušan Moravec: Zapiski iz zatišja

Dušan Moravec je po desetletnem delu dramaturga v Mestnem gledališču ljubljanskem leta 1962 prevzel vodenje Slovenskega gledališkega muzeja (SGM), ki je imel tedaj prostore na ljubljanski Cankarjevi cesti. V vlogi direktorja muzeja je nasledil Janka Travna. Ob nastopu nove funkcije je začel pisati zasebni dnevnik in tam popisoval silne težave, s katerimi se je srečeval pri vzpostavljanju osnovnih pogojev za muzealsko delo. Kljub lapidarnosti in občasnih daljših časovnih presledkih med zapisovanjem je pomen teh »spominskih fragmentov« dragocen, saj opisuje rojevanje ustanove, ki pomembno ohranja spomin na gledališka dogajanja v Sloveniji.

 

Dnevniški zapiski se končujejo decembra 1968, medtem ko je Dušan Moravec ostal direktor SGM do oktobra 1975.

 

Predstavitev knjige

 

Iskanje po vsebini

Iskanje
Preskoči na vsebino