Francka Slivnik in Ivo Svetina (urednika)

Josip Rijavec, slovenski tenorist mednarodnega slovesa

Josip Rijavec (1890 – 1959) je eden tistih slovenskih opernih umetnikov prve polovice 20. stoletja, ki so danes žal že nekoliko pozabljeni, četudi so ga na vrhuncu njegove mednarodne kariere primerjali s tako slavnima tenoristoma, kot sta Caruso in Gigli. Ko je leta 1931 nastopil v Buenos Airesu, v znamenitem Teatru Colon, enem največjih opernih gledališč na svetu, je požel nedeljene pohvale. Rijavec je med letoma 1907 in1941 nastopal po evropskih in svetovnih opernih odrih, sodeloval je z najboljšimi dirigenti, ki so ga oblikovali v vrhunsko umetniško osebnost. Njegov izjemni glas in občudovanja vredna muzikalnost ter veliko pevsko znanje so bili trdna podlaga za vzorne umetniške interpretacije največjih opernih vlog, ki jih je ustvaril. Občinstvo ga je občudovalo in Pietro Mascagni, avtor opere Cavalleria rusticana, je izbral Rijavca, da je z njim leta 1933 posnel znamenito arijo iz omenjene opere.

O Rijavčevih nastopih od Trsta, Barcelone, Buenos Airesa, Stockholma, Berlina do Prage, Zagreba in Beograda je nastalo več  poglobljenih študij uglednih domačih in tujih muzikologov, poznavalcev Rijavčeve operne umetnosti. Tudi pričujoča monografija, opremljena z dragocenimi fotografijami in dokumenti, priča o izjemni pevski karieri, ki je pred drugo svetovno vojno postavila tega  slovenskega tenorista v sam svetovni operni vrh.Ob izdaji pričujoče monografije je Slovenski gledališki muzej v sodelovanju z Meg Studiem posnel tudi enourni video portret pevca. Ta vključuje vrsto pričevanj tistih, ki so Josipa Rijavca še srečali na odrskih deskah, kot denimo Tomislav Neralić, ali pa so bili njegovi učenci na beograjski glasbeni akademiji, kot denimo Biserka Cvejić, ena največjih srbskih opernih pevk 20. stoletja.

Leta 2008 je knjiga izšla tudi v srbskem prevodu (Josip Rijavec (1890-1959): tenor svetskog glasa), saj je Rijavec prebil pomemben del kariere v Beogradu, kjer je bil tudi eden od utemeljiteljev Beograjske opere.

Urednika: Francka Slivnik in Ivo Svetina

Avtorji besedil: Francka Slivnik, Marija Barbieri, Luisa Antoni, Marjana Mrak, Stefano Bianchi, Ksenija Braun, Daša Klemenčič, Juan Vasle, Primož Kuret, Radek Novak

Prevodi: Andrijan Lah, Luisa Antoni