Dramaturški koncepti v slovenskem gledališču 1950-1970: Herbert Grün – Lojze Filipič – Bojan Štih

Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja; letnik 44, št. 85

Ljubljana: Slovenski gledališki muzej: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 2008

332 str.: ilustr.; 22 cm

slv, povzetek v angleščini

ISBN 978-961-6218-94-8

Dramaturg in teatrolog Primož Jesenko v svoji razpravi kar najbolj natančno popisuje in dokumentira dvajset let slovenskega gledališča, pa ne le gledališča, ampak skozenj tudi duhovno klimo slovenske družbe na poti iz realnega v samoupravni socializem – vse do pojava anarholiberalizma s konca 60. let prejšnjega stoletja. Jesenko dokazuje, da dramaturgija ni le nauk o drami in dramski umetnosti, ampak da je še zlasti v obravnavanem obdobju igrala nadvse pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske omike, kar je prav zasluga Herberta Grüna, Lojzeta Filipiča in Bojana Štiha.

 

Dramaturg kot “človek v senci” v Jesenkovi študiji stopi na plano in postane osebnost, “okoli katere se zbirajo vse silnice (gledališkega) časa” (Denis Poniž).

 

Avtor uvodne besede: Denis Poniž

 

Predstavitev publikacije

 

Iskanje po vsebini

Iskanje
Preskoči na vsebino
SLOGI
Pregled zasebnosti

To spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje, ko se vrnete na naše spletno mesto, in pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.