Ob 100-letnici rojstva gledališkega in filmskega igralca Berta Sotlarja (4. 2. 1921–10. 6. 1992), vabljeni k poslušanju dveh zvočnih odlomkov. V obeh nastopi kot Agamemnon, in sicer v znameniti Korunovi postavitvi Ajshilove Oresteie, ki je premiero doživela 22. 3. 1968 v ljubljanski Drami; tedaj je nastal tudi posnetek predstave, ki ga hranimo v Avdio zbirki SLOGI – Gledališkega muzeja.
V prvem odlomku slišimo Agamemnona, ki ga po zmagoviti vrnitvi iz trojanske vojne sprejmejo meščani Argosa; v drugem odlomku sledi odziv na sprejem njegove žene Klitaimestre (na fotografiji ob Bertu Sotlarju Štefka Drolc).
Foto: Marijan Pal. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Bert Sotlar je znamenito ime slovenske gledališke in filmske igre. Po študiju na Akademiji za igralsko umetnost ga je Bojan Stupica kot mladega igralca angažiral v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, kjer je ostal tri leta. Nato je bil do upokojitve angažiran v ljubljanski Drami. Čeprav si ga kot igralca najbolj lastita slovenski in jugoslovanski film, v katerem je ustvaril več kot 40 vlog (spomnimo se samo njegovega Štefuca iz On that beautiful day or Lawrence in Don't cry Peter or Boštjan Presečnik in Flowers in autumn), he also created a series of psychologically profound roles on stage, marked by striking masculinity. He was Count Almaviva in Beaumarchais's The Barber of Seville, Nikita in Tolstoy's Powers of darkness, Simon Hahava in Brecht's The Caucasian chalk circle and Brown in Opera for three groschen, Tetzel in Sartre To the devil and to God, Agamemnon in Aeschylus Orestes, Ramon in Kozakova Legends of Saint Che, Matija Gubec in Kreftova Great Puntarii, Calendar in Cankarjevi ServantsHis notable stage work earned him the Borštnik Ring (1982), and his entire artistic output earned him the Prešeren Award (1974). If we add to this his appearances in television plays and series, we can confirm the statement made upon his death that he was truly a "master of all media."
