Subtitle: veseloigra s petjem v treh dejanjih
Štefan Lapajne (1855–1912) je bil pravnik, ki je ob karieri v upravnih službah tudi pisal in prevajal strokovno pravniško literaturo. Služboval je na ljubljanskem deželnem sodišču in deželni vladi, nato pa pri okrajnih glavarstvih v Črnomlju, Litiji, Logatcu, Radovljici in Postojni, kjer je zaključil svojo službeno pot kot postojnski glavar. V letu upokojitve je izšel njegov nemški zapis o Postojnski jami (Aus der Cronic der Adelsberger Grotte), ki ga je objavil v Laibacher Zeitung (št. 250-72, 1907) in ponatisnil v knjigi (1908).
V arhivu Dramatičnega društva so ohranjeni trije njegovi rokopisi: izvirna komedija Stric iz Amerike in dva prevoda dramskih besedil brez navedbe avtorjev (Revni pesnik and Dve strinji za eno). Lepajnetov rokopi Stric iz Amerike se je ohranil na osemintridesetih listih velikega formata (34 x 21 cm) in je shranjen pod signaturo DD 272.
Ustanovitev Dramatičnega društva je spodbudila živahnejše dramsko ustvarjanje v slovenskem jeziku. Avtorji so se zavedali možnosti, da bi lahko bila njihova dela uprizorjena v ljubljanskem gledališču. Majhen slovenski amaterski igralski ansambel se je redko spoprijel z ambicioznejšimi deli in je uprizarjal burke, večinoma prevedene iz nemščine in češčine, kar je spodbudilo tudi naše literate, da so se preskusili v komedijskem žanru. V sedemdesetih letih so se lotili lahkotnejšega dramskega žanra v delih skromnejšega obsega tudi Josip Ogrinec, Josip Jurčič, Jakob Alešovec in mnogi drugi, med njimi tudi Štefan Lapajne, ki je bil, ko je oddal svojo izvirno komedijo Dramatičnemu društvu, star komaj šestnajst let in se je šolal na gimnaziji v Gorici. V svojem mladostnem poskusu je stavil na preizkušene dramaturške prijeme: ljubezenski par predstavljata plemenita, mlada in lepa hčerka bogatega trgovca in njegov uslužbenec, prvi komis. Drugi par je »služabniški« in skrbi za komične vložke. Zaplet povzročita vrnitev bogatega izseljenca in podla spletka zahrbtnega ljubimčevega kolega, ki mu podtakne krajo in se pri tem tudi sam okoristi. Razplet je pomirjujoč in komentar se glasi: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Hudobni drugi komis se znajde v ječi, prvega pa osvobodijo. Komedija se zaključi z napovedjo dveh porok in za nameček mladi ženin, ki je kljub revščini uspel pridobiti srce in roko premožne izvoljenke, s pomočjo strica iz Amerike tik pred poroko nenadoma obogati – kot na primer Lovro v Jurčičevem romanu Tenth brother, ki ga je mladi Lapajne po vsej verjetnosti v tistem času prebiral.
Zahvaljujemo se gospodu Igorju Havličku, ki nam je posredoval svoj prepis komedije, delo njegovega pradeda, Štefana Lapajneta.
