V knjižni obliki prvič skupaj objavljene štiri drame Ivana Mraka so nastale v času druge svetovne vojne. V njih se avtor, ta izzivalna in ne do konca raziskana ter pravično ovrednotena figura slovenske dramatike, loteva nekaterih temeljnih eksistencialnih vprašanj, ki se zastavljajo v času vojne in okupacije, ko se mora tako narod kot posameznik odločati med biti ali ne-biti oziroma med uporom ali izdajo.
Gorje zmagovalcev, Talci, Rdeča maša in Blagor premagancev so naslovi štirih »himničnih tragedij«, kot je Mrak imenoval svoje drame, ki pomenijo enega od vrhov slovenske dramatike, čeprav se zdi, da spregovarjajo iz pozabljenega, minulega časa. Takšen pa je le prvi vtis, saj je vrednost Mrakove dramatike v tem, da se ji uspe upreti neusmiljenemu času in v tem tudi zmagati.
Presenetljiva Mrakova drža, ki značilno obarva njegova dramska besedila, je, da sredi časa vojske zanj ne obstaja nikakršen dvom, kakšna mora biti usoda slovenskega naroda in s tem njegove zgodovine. Žrtev za narodovo svobodo je sveta žrtev in nikakršnega višjega cilja ni, ki bi postavil pod vprašaj tako žrtvovanje.
V knjigi je objavljeno tudi Sedmero vizij Karle Bulovčeve Mrakove, sedem risb, v katerih slikarka podaja svojo vizijo bibličnih dogodkov in so še posebej zanimivo dopolnilo Mrakovih dram.
Avtor dodatnega besedila: Denis Poniž