Še preden se je začel svet – Peter Božič, človek gledališča

Dokumenti SGM; letn. 48, št. 87

Ljubljana: Slovenian Theater Museum, 2011

Spletna trgovina: Buča and Emka

Zbornik Še preden se je začel svet: Peter Božič, človek gledališča izraža potrebo po ponovni, dodatni osvetlitvi bogatega, a premalo kanoniziranega in raziskanega literarnega opusa dramatika, publicista in literata Petra Božiča (1932-2009). Izdaja zbornika se je časovno prekrila z drugo obletnico avtorjeve smrti.

 

Peter Božič je ustvaril štiri dramska besedila že kot sodelavec gledališča Oder 57: enodejanke Zasilni izhod, Križišče, Kaznjenci and Vojaka Jošta ni (uprizorjene v letih 1961-1963). Objavljal je v Besedi, Reviji 57 in Perspektivah – pozneje pa je urejal reviji Mentor in Maske (1986-1989). Božičeva afiniteta do ustvarjanja v eksperimentalnih gledališčih pa se je nadaljevala vse njegovo življenje.

 

Zbornik Še preden se je začel svet zajema razprave sedmih Božičevih sodelavcev, prijateljev in sopotnikov s simpozija z naslovom Prekvasenje slovenske dramatike in gledališča, ki ga je Slovenski gledališki muzej pripravil v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem, s Centrom urbane kulture Kino Šiška in z AGRFT.

 

Tretji del knjige se osredotoča na obdobje delovanja eksperimentalnega Gledališča Pekarna, ko je pričel z njim sodelovati Peter Božič in postal njegov nepogrešljivi ustvarjalni člen. Pekarna, ki je z ritualnimi gledališkimi ambicijami pričela delovati leta 1972, predstavlja razmeroma spregledano poglavje v zgodovini slovenske teatrologije, deloma tudi zato, ker se je leta 1977 samoukinila.

 

Leta 1973 je bila v Pekarni uprizorjena Božičeva veseloigra Kako srečen dan. Leta 1975 pa je Božič napisal monolog Jaz sem gospa Marija po proznih besedilih Pavleta Zidarja. V njem je v režiji Boštjana Vrhovca in dramaturgiji Mojce Kreft z velikim uspehom nastopila Jerica Mrzel – 10. januarja 2013, ob odprtju razstave Peter v Narodni in univerzitetni knjižnici, je ponovno zbrana ekipa ustvarjalcev zvočno in interpretativno rekonstruirala predstavo v dvorani Slovenskega gledališkega muzeja.

 

Neuprizorjena je ostala igra Turjaška Rozamunda, ki jo je Božič napisal leta 1977 po motivih Franceta Prešerna. Natančneje se z Božičevimi besedili, z dokumenti in pričevanji o Pekarni v knjigi ukvarja zapis pogovora s simpozija v Kinu Šiška (sodelovali so Žarko Petan, Mija Janžekovič, Veno Taufer, Matija Logar, Vinko Möderndorfer, Blaž Lukan, Simon Kardum in Uršula Cetinski).

 

Dodatna dragocenost knjige je natis doslej neobjavljenega dokumentarnega gradiva iz avtorjeve zapuščine, še zlasti iz obdobja Gledališča Pekarna. Ob več uprizoritvah v institucijah, v MGL in v Drami SNG Ljubljana je Damir Zlatar Frey leta 1986 v Koreodrami postavil na oder Agato Schwarzkobler, Božičevo priredbo Tavčarjeve Visoške kronike. Prav tako je Peter Božič leta 2006 nastopil v predstavi SYNTAPIENS::AVATAR::UMBOT Dragana Živadinova, v kateri je bila uporabljena montaža fragmentov Božičevih proznih in dramskih besedil.

 

Uredila: Tomaž Toporišič in Ivo Svetina

Avtorji prispevkov: Janko Kos, Krištof Jacek Kozak, Mojca Kreft, Kristjan Muck, Denis Poniž, Tomaž Toporišič in Gašper Troha

Search by content

Search
Skip to content