Plavž (1939)

Subtitle: drama iz narodne preteklosti v treh dejanjih

Osebe: 4 ženske, 10 moških in plavžarji, dekleta, fantje

Kraj dogajanja: današnje Jesenice oziroma vaški trg s plavžem in dvorcem, v ozadju Golica

 

Drama je bila krstno uprizorjena 26. novembra 1939 v Krekovem domu na Jesenicah. Njene vrednote, vera, ljubezen do domovine, poštenje in osebna trdnost ter ponos preprostega človeka, posredovane skozi starodavno zgodbo o fužinarstvu, so nagovorile široko publiko, ki je igro zelo lepo sprejela. Pod vodstvom Ivana Pečana je bila uprizorjena tudi na festivalu kulturnih društev, ki je potekal poleti 1940 na Jesenicah.

Letak je iz zbirke plakatov Gornjesavskega muzeja in je objavljen tudi v članku Aljaža Pogačnika z naslovom Jeseniška Talija v času med obema vojnama in repertoarji posameznih odrov (Kronika 46/3 (1916) str. 547-560).

Plavž je zgradil italijanski lastnik, ki je zaradi gmotnih stisk in nesložnosti domačinov odkupil večino fužinarskih pravic. S plavžem je nadomestil stare rudarske kope, vendar mu je začelo zmanjkovati železove rude. Pridobival bi jo sicer lahko iz zemlje glavnega junaka, enega redkih še neodvisnih kmetov, vendar mu je ta ni hotel prodati. Klinar je zasnoval zaplet na spletkah, nesrečnih ljubeznih in prevarah. Laški upravitelj je šel z njimi tako daleč, da se vse dogajanje zagabi celo plavžarskemu gospodu, ki na koncu sklene, da se bo umaknil. Upravitelj in njegova žrtev, mlado dekle, ki jo je upravitelj nagovoril, da je očetu, lastniku z rudo bogate zemlje, ukradla dragocene dokumente, pa med ruvanjem za pečate oziroma za ukradene listine s plavžarskega mostu omahneta v ogenj. Ti nesrečni smrti naj bi bili začetek sprave, zato ljudstvo na koncu poklekne v molitvi za mir in sožitje.

Pisatelj in kulturni organizator France Klinar (1896–1945) je med drugim deloval tudi kot umetniški vodja, režiser in dramatik Pevskega in glasbenega društva Aljaž. Znotraj tega društva je delovalo Gledališko društvo Aljaž, ki je uprizorilo tudi druge Klinarjeve drame (Pasijon, Kosoman, Serum večne mladosti, Kristus Kralj and Gorenjski punt).

Vsi trije jeseniški gledališki centri med obema vojnama, Sokolski oder, Delavski oder in Aljaž, kakor tudi številne skupine v okoliških vaseh, so skrbeli za živahno in razvejano kulturno dogajanje.

 

Search by content

Search
Skip to content
SLOGI
Privacy Overview

This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.