Dr. Alenka Goljevšček v celoviti knjižni obliki povzame enega od stranskih rezultatov vseobsežnega raziskovalnega projekta Reinterpretacija in/ali rekonstrukcija slovenske dramatike (RSD), ki ga je od Trojnega plesa smrti (1968) ustvarjal akademik dr. Taras Kermauner (1930-2008), eruditsko strastni poznavalec in raziskovalec slovenske dramatike. Kermauner je z izvirno micelijsko zvezno oz. mrežno metodologijo analiziral in interpretiral slovensko dramatiko v 128 knjigah, med njimi jih je 59 izdal pri SGM.
Eros Kermaunerjevega ukvarjanja s slovensko dramatiko je v nekem smislu presegal svoj lastni predmet obravnave, zanimalo ga je »vse«, vključno z dramatiko slovenskih izseljencev v Argentini, anonimnih avtorjev in duhovnikov. V pričujoči knjigi so tako zbrane tudi vsebine dram, ki jih ne omenjajo študijski programi literarnih ali gledaliških predmetov, saj presegajo tako imenovani slovstveni kanon. Dragocenost dela je prav v tem, da zajame širok kompendij izvirnega slovenskega literarnega (ne le dramskega) pisanja in seže od A do Ž (bolj konkretno, od Abrama do Župančiča).
V tem smislu izpeljuje ta dragoceni in zanesljivi priročnik svojevrsten obračun z zgodovinsko pozabo. Avtorica je pisala povzetke vsebin dram »od znotraj«, poskušala je ujeti njihovega duha in se je pri tem odpovedala vsakemu vrednotenju. Ob spremenljivih koordinatah vrednotenja v sodobnem svetu poskuša preseči tendenco k zadovoljni pozabi in razkriva dramska besedila kot barometer stanja družbe v različnih časih. Kot rdeča nit knjige nastopi misel, da so slovenske drame živi viri našega obstoja in naše zgodovine – kaj smo Slovenci počeli, kaj smo o sebi mislili in kaj smo načrtovali.
Dramske zakladnice ta ‘megaprojekt’ ne razume dobesedno, zato se ne omejuje na ožje področje dramatike, pač pa domuje na celotnem ozemlju literature. Kriterij za uvrstitev v knjigo je bil, katera besedila je Kermauner analiziral. Zato so se v knjigi znašla tudi netipično dramska besedila, kot npr. Brižinski spomeniki, Mali katekizem, posamezne pesmi, v nemščini napisana Miss Jenny Love A. T. Linharta, romaneskna besedila (od Rokovnjačev and Alamuta to Pod svobodnim soncem, Jare gospode, Triptiha Agate Schwarzkobler or Noči do jutra), TV in radijske igre, opereta – besedila torej, ki v antropološko-etnološkem smislu spregovarjajo o Slovencih in slovenskem stanju duha.
Knjiga ni le priročnik v smislu ‘kratkih vsebin slovenskih literarnih del’, prej kompendij temeljnih zgodb, ki so formirale slovenskega duha. Obravnavana besedila tvorijo micelij (podgobje) slovenske dramatike, ki ga Kermauner in Goljevščkova ne razumeta kronološko in linearno. V tem smislu RSD izumlja ‘novo’ znanost, ki je nasprotna tradicionalni univerzitetni znanosti.