Pisatelj, časnikar in politik Etbin Kristan (1867–1953) je bil močno povezan s slovenskim gledališčem. Bil je prevajalec dramskih besedil, gledališki kritik, igralec in režiser, odbornik Dramatičnega društva, predavatelj v dramski šoli, avtor člankov o dramatiki ter gledališču, predvsem pa dramatik. Njegovi prvi drami Loyalty (1897) are still following The will (1902), Ljubislav (1906), Kato Vranković (1909), Kraljevanje in Samosvoj (1910), Factory (1912), First meeting (1912), one-act plays Uspeh, Kdo je blazen? and Club resignation, also published under the common title From Pavlih's legacy (1912). Pred prvo svetovno vojno, po zaprtju Deželnega gledališča v sezoni 1913/14, je odšel v ZDA. Po vojni se je za kratek čas vrnil v novonastalo Jugoslavijo in bil na listi Socialdemokratske stranke izvoljen v Jugoslovansko skupščino. Kmalu se je kot kraljevi komisar za izseljence vrnil v Združene države, vendar je bil že 1927 razrešen te funkcije. V ZDA je leta 1921 ustanovil in do 1951 tudi vodil Slovensko republikansko združenje in deloval kot časnikar ter kulturnik. Med drugim je bil tudi predsednik Slovensko-ameriškega narodnega sveta in urednik časopisa Cankarjev glasnik (Cleveland). V ZDA je ustvaril še osemnajst dram. Med njimi so najpomembnejše: Bomb in the factory (1915), Don't be fooled. (1918), Revenge (1926), Master (1937), At the last hour (1937), A rekindled memory (1938), Silk stockings (1939), On the birth chest (1942) in Za nov svet (1949).
Po mnenju literarnih zgodovinarjev in tudi zaradi uprizoritvenih uspehov je najpomembnejše besedilo Kristanovega ameriškega obdobja Master. Tudi v tej drami se Kristan vrača v obdobje Avstro–Ogrske monarhije. Glavni junak, Peter Jeklenec, je veleindustrialec, ki uničuje manjša podjetja, povečuje kapital, ima v lasti ogromno zemlje in kup nepremičnin, nazadnje pa kupi še graščino. Ko ga izda zdravje, se mora za nekaj časa umakniti. Ob vrnitvi ne more sprejeti, da se je vrnil v cvetoče podjetje, ki je tudi brez njega napredovalo. Gospodar se zlomi in hudo bolan zapusti prizorišče. V besedilu lahko prepoznavamo Ibsenov vpliv in sorodnost s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi. Ob branju dobimo občutek, da je Kristan prav zaradi te bližine oblikoval gospodarja, ki se kot oseba bistveno razlikuje od Cankarjevega Kantorja. Tako kot je v tridesetih letih z velikim uspehom režiral in igral v Kralju na Betajnovi, je v Clevelandu uspešno uprizoril tudi svojega Gospodarja in igralsko upodobil glavnega junaka Petra Jeklenca.
Ko se je Kristan na začetku petdesetih let vrnil v Slovenijo, se je Dušan Moravec, tedanji dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega, odločil, da bo uprizoril eno izmed Kristanovih dramskih del. Na koncu se je zaradi literarnih kvalitet in odrske učinkovitosti odločil za Gospodarja. Premiera je bila 9. januarja 1953; nekaj mesecev pozneje je Kristan v sedeminosemdesetem letu umrl.
