Vsebina:
1. Aleš Gabrič: Prešernovo gledališče v Kranju 1945-1957
Nova ali vsaj temeljito prenovljena gledališka stavba je bila dolgoletna želja kranjskega gledališkega ansambla in njegove publike, toda Prešernovo gledališče Kranj se je moralo zadovoljiti s skromnimi možnostmi, ki jih je gledališki dejavnosti nudil Ljudski dom. Večje posege sta v prvem povojnem desetletju doživela le zunanjost stavbe in njena okolica. Pred poslopjem je bil leta 1952 postavljen spomenik Franceta Prešerna, delo Frančiška Smerduja in Petra Lobode, načrt preureditve gledališča pa je izdelal Projektivni biro Kranj.
2. Branko Miklavc: O starem teatru, starih igralcih in pevcih …
“Zgodba o starih umetnikih, ki so bili umetniki moje mladosti in ki takrat še niso bili stari, kot sem jaz zdaj, ne bo roman, ne bo povest, ne bo zgodovina in še manj strokovna gledališka analiza – teh zapisov ne moremo označiti z nobeno literarno zvrstjo; morda bi jim malo porogljivo lahko rekli: klepetavi esejčki.”
