V letu 2006 praznujemo 250-letnico rojstva Antona Tomaža Linharta, enega najvidnejših slovenskih duhov, razsvetljenca, ki stoji med Trubarjem in Prešernom in oznanja nove kranjske, tj. slovenske čase, čase, v katerih smo Slovenci prvič postali del Evrope. Prav zaradi tega upravičeno imenujemo Linharta za »imenitnika evropejskega«. V času najusodnejših prelomov v evropski družbi v drugi polovici 18. stoletja je prav on zaznamoval Slovence kot razsvetljen, k napredku in umetnosti hrepeneč narod. Kot oče slovenske dramatike, gledališča, zgodovinar, arhivar, knjižničar, šolski nadzornik, visok državni uradnik in tajnik Deželnih stanov je v svojem kratkem, komaj devetintrideset let dolgem življenju postoril toliko kot pred in za njim nihče.
Vrsta uglednih slovenskih znanstvenikov, zgodovinarjev, gledaliških zgodovinarjev, teatrologov v obsežnem zborniku razmišlja o pomenu, ki ga ima Linhartovo delo za današnji slovenski čas. Pokazalo se je, da je Linhart še vedno živ avtor; da ga tako Talija kot Klio še nista pozabili, če parafraziramo Prešernov nagrobni napis iz leta 1840, pa četudi ga slavita le tedaj, ko katera od njegovih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, opozori gledališko občinstvo, da smeh zdravi našo zadrtost in zavrtost. In da smo lahko v letu, ko drugod slavijo Mozarta in Schillerja, ponosni na tega »imenitnika evropejskega«, kajti z njim smo pred več kot dvema stoletjema stopili na pot, ki iz teme vodi v bleščečo luč.
Text authors: Ivo Svetina, Janko Kos, Francka Slivnik, Luka Vidmar, Igor Lampret, Tone Smolej, Jernej Novak, Denis Poniž, Peter Štih, Stanislav Južnič, Lilijana Žnidaršič Golec, Eva Kodrič Dačić, Stane Okoliš, Eva Holz, Peter Vodopivec, Verena Štekar-Vidic in Nadja Gartner Lenac, Cene Avguštin, Miha Preinfalk, Katja Šturm-Schnabl, Igor Grdina
Predstavitev knjige in simpozij
Permanent exhibition o Antonu Tomažu Linhartu.
Uredniki: Ivo Svetina, Francka Slivnik, Verena Štekar-Vidic
Gradivo zbral, izbral in obdelal: Adrijan Lah