Prebujenje kritične publicistike: Kosovel in Mladina
predavanje mag. Primoža Jesenka
Ob 100-letnici smrti pesnika Srečka Kosovela (1904–1926) je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2026 za Kosovelovo leto kot poklon izjemnemu slovenskemu pesniku, ki je pomembno zaznamoval slovensko literarno obdobje 20. stoletja, nadvse aktualen pa ostaja še danes. Ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela se v Slovenskem gledališkem inštitutu temu velikanu slovenske poezije poklanjamo z več dogodki.
Srečko Kosovel je s svojim krogom evropsko razgledanih študentov ljubljanske univerze (Kreft, Debevec, Gspan, Grahor, Delak, Košak, Onič, Ocvirk, Kocjančič) jeseni 1925 z drugim letnikom prevzel časopis Mladina, ki zaznamuje tudi vpliv na razvoj slovenske publicistike. Po vsebinsko skromnejšem in časnikarsko manj izbrušenem prvem letniku, ki ni posebej pritegnil srednješolcev ali študentov, začne Mladina postopoma dobivati podobo mesečnika mlajše kulturne generacije. Kosovel po agoniji prve svetovne vojne napove prelom s starim in duhovno prenovo. Generacijski duh se zamenja.
V kolektivno urejanem časopisu, katerega večji del je pisal sam, je postala rdeča nit brezkompromisna kritika aktualnih kulturnih in političnih razmer. Mladina je v slovensko časopisno kulturo uvedla avantgardno in polemično držo, ki se je zgledovala po eno sezono (1920/21) izhajajoči reviji Mask ter zenitizmu, s katerim se je Kosovel seznanil vsaj na soareji 23. aprila 1925 v ljubljanskem Mestnem domu.
Prispevki pogosto nosijo manifestativno formo, z izrazito konstruktivistično likovno podobo, s polemičnimi razprtijami ad personam, tudi nestrpnimi in pretiranimi, a z jasnim sporočilom: odmik od pasivnosti in samozadostne provincialnosti. Diskurz člankov, ki verjame v dialektiko razvoja in osebnostne rasti, je razširil predstavni svet »brezizrazne« kulturne Ljubljane, ki se je žarišč nove umetnosti ogibala (še avgusta 1924 z manifestacijo skrajnega odpora in nebrzdane nestrpnosti). »Plaho« stanje slovenske kulturne publicistike pod Kosovelovo taktirko izstopi iz »kota«, kjer jo je razboriti (21-letni) urednik opažal ob prevzemu publikacije.
Right na dan, ko mineva sto let od slovesa Srečka Kosovela, bo dramaturg in teatrolog Primož Jesenko, MA iz Slovenskega gledališkega inštituta razkril to manj poznano plat delovanja tega pesnika in publicista, najvidnejšega predstavnika slovenske moderne poezije.
Vstop prost, prisrčno vabljeni!
