Series of lectures and talks SLOGI and Drama
Molièrov Skopuh on Slovenian professional stages
Snov za A miser je Jean-Baptiste Poquelin Molière črpal pri Plavtu in njegovi Aulularii ali Komediji o loncu. Krstno ga je uprizoril 9. septembra 1668 v gledališču Palais-Royal – sam je nastopil v vlogi naslovnega lika Harpagona, ki pooseblja grabežljivost in skopost. Kljub ugodnemu kritiškemu sprejemu (po Robinetu je bila uprizoritev »polna smešnih pripetljajev«, ki jih je podala »odlična zasedba«) pa igra ni pritegnila občinstva. Uspeh je nastopil šele pozneje: Skopuh je postal eno najpogosteje uprizarjanih Molièrovih del. Večkrat je nagovoril tudi slovenske gledališke ustvarjalce: prvič v sezoni 1919/20 v Trstu in pozneje na poklicnih odrih še sedemkrat oziroma osemkrat, če k celoti prištejemo tudi »najbolj skopo izvedbo A miser«, monodramo Andreja Rozmana Roze (2007).
O uprizoritvi v Slovenskem gledališču v Trstu leta 1920 ni znanega veliko; režiral jo je Emil Kralj. Uporabljeni prevod A miser Friderika Juvančiča sicer ni bil prvi, v naslednjih desetletjih mu jih je sledilo še pet; že postavitev leta 1922 v Mariboru je uporabila prevod Maksa Šnuderla. Dušan Moravec v pregledu tržaškega gledališkega delovanja do požiga Narodnega doma označi dejstvo, da je bil Skopuh »prej igran v Trstu kakor v slovenski prestolnici«, za »zanimivost svoje vrste« in zapiše, da sta Emil Kralj in Marij Sila sledila zamislim Milana Skrbinška, ki je štel Molièrovo igro »v svoj idealni program«. To potrjuje mariborska postavitev, pripravljena v počastitev tristoletnice Molièrovega rojstva, ki jo je Skrbinšek režiral in v njej nastopil v vlogi Harpagona.
Prvo in doslej edino uprizoritev A miser v ljubljanski Drami je leta 1926 režiral Osip Šest. Po kritiškem mnenju Franceta Koblarja je »zaradi grobe domačnosti nekaterih igralcev« igra »spominjala na prvotno snov stare burke in ni bila prava francoska klasična komedija«. Kakšne pa so bile poznejše uprizoritve, denimo druga mariborska (1947) in druga tržaška (1948), obe v režiji Jožeta Babiča, ki je cenil Molièrov »revolucionarni odnos do dobe, v kateri je živel«, ali celjska (1957) v režiji Andreja Hienga, ki je zapisal, da je to »zelo kruta komedija«? Kako je kritika ocenila kranjskega, v gmajn gorenšno postavljenega vohernika, kot si ga je leta 1999 z ekipo zamislil režiser Vito Taufer, kako na commedio dell’arte oprto branje režiserja Borisa Kobala v Mestnem gledališču ljubljanskem leta 2010?
Vabljeni na zgodovinski prelet slovenskih gledaliških srečevanj z Molièrovim Skopuhom, prepared by a theater expert and curator Ana Perne. Diana Koloini, dramaturginja aktualne uprizoritve v SNG Drama Ljubljana pa bo predstavila svoj pogled na to Molièrovo komedijo.
Free entry! Free tickets are available at the Drama box office (weekdays from 2:00 p.m. to 8:00 p.m., Saturdays from 6:00 p.m. to 8:00 p.m., one hour before the performance or other event).
Archive recording of the lecture
In the series of lectures and talks SLOGI and Drama the colleagues of the Slovenian Theater Institute (SLOGI) put the current performances of SNG Drama Ljubljana in a wider historical, artistic and social context before the premieres in the 2023/24 season. The events offer an exclusive insight into the collections of the SLOGI - Theater Museum and encourage the audience to think about the themes and questions raised by the selected dramatic works, their critical reception and staging history even before viewing individual performances.
