Zavod Muzeum, ki je odločilno prispeval k uvajanju vizualnih umetnosti in sodobnega plesa v slovenske performativne umetnosti 90-ih let prejšnjega stoletja, praznuje 30-letnico delovanja. Ob tem je v sozaložništvu Slovenskega gledališkega inštituta in zavoda Muzeum režiserke, producentke in kustosinje Barbare Novakovič nastala publikacija z naslovom Gledališče kot muzej, ki jo spremlja pregledna razstava Arhiv furioso.
»Pogled nazaj vzpostavlja polje sidrišč in misel jih polagoma sestavlja v poznane podobe. Vtisnjene v tisočerih koščkih, podobe potujejo k svojemu izhodišču – spominu. Predmetni svet zarisuje čutno smer zavesti in utira pot pomenu v relaciji z neskončnostjo števil, korakov, občutij, gest in besed.«
Barbara Novakovič, iz knjige Gledališče kot muzej
Obsežna knjiga na več kot 500 straneh črpa iz bogatega, obsežnega Muzeumovega arhiva dokumentov in referenc, fotografsko gradivo – knjiga zajema 313 fotografij in skic – je delo številnih, natanko 41 fotografov. Celota zajame natančen popis in enciklopedično, po obsegu impozantno zbirko uprizoritvenega (gledališkoplesnega) in razstavnega ter tudi založniškega opusa zavoda Muzeum. Glede na spremenjeni čas, kontekst in simptomatiko družbe je mogoče že začrtati sintezo. Avtorski prispevki v publikaciji (dr. Blaž Lukan, dr. Tomaž Toporišič, Jana Pavlič, Barbara Novakovič, dr. Zala Dobovšek) sledijo fenomenu Gledališča Muzeum, sprva konceptualnemu projektu, ki je bil (po prvi predstavi Čriček v pesti leta 1994) zasnovan kot raziskava razmerij slika-beseda, prostor-čas, gib-gesta, glasba – in transformacijam te odrske estetike (estetik) in ikonografije, kot jih razkrivata struktura in, navsezadnje, kazalo publikacije. Sintezo, ki pa vselej pomeni tudi natanko premišljeno selekcijo je pripravila Barbara Novakovič.
