Dušan Jovanović

V monografiji, ki predstavlja Jovanovićev opus, v prvi vrsti pa njegovo režijsko in dramsko delo, so vključeni prispevki dr. Diane Koloini, dr. Aleksandre Jovićević, Alje Predan, Darje Dominkuš, dr. Tomaža Toporišiča, mag. Sebastijana Horvata, dr. Alda Milohnića, dr. Gašperja Trohe, dr. Milana Mađareva, Hrvoja Ivankovića, dr. Blaža Lukana, Janeza Pipana, Drage Potočnjak, Saše Pavček, Martine Mrhar, Draga Ivanuše in Dragana Živadinova. Avtorji razprav predstavljajo in teoretsko obdelujejo različna poglavja njegovega ustvarjanja, vključena pa so tudi pričevanja njegovih sodelavcev in sopotnikov.

Amfiteater, Revija za teorijo scenskih umetnosti, Letnik 12, Številka 2

Zvezek pričenja tematski blok z naslovom »Prispevki k teoriji novomedijske umetnosti«, v katerem avtorji razpravljajo o nekaterih ključnih tematikah iz teorije novomedijske umetnosti. Umetnost novih medijev razumejo širše, skozi njene družbene kontekste in implikacije, pa tudi skozi njena razmerja z drugimi družbenimi, političnimi, filozofskimi, kulturnimi in umetnostnimi vprašanji ter fenomeni, kot so na primer izzivi antropocena, igra, družbeni mediji, aktivizem in umetna inteligenca.

Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja

Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja slikovito predstavlja začetke in osrednje tokove gledališča v Sloveniji, njegovo vpetost v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Velika storia sega od gledališča reformatorjev in protireformatorjev in se sklene z nastopom slovenskega dramatika evropskega formata Ivana Cankarja na prelomu 19. in 20. stoletja, ko …

Osmišljeno in pokončno 2025!

V leto 2025 neučakano vstopamo s pripravo pregledne razstave Dušan Jovanović – Kulturni terorist. Jovanović, režiser, dramatik, gledališki reformator in vsestranski intelektualec, ki ga je med »kulturne teroriste« umestil Josip Vidmar, je pred četrt stoletja slovensko in mednarodno gledališko javnost navdušil z eno svojih najodmevnejših režij. Beckettova klasika Čakajoč Godota je v markantni uprizoritvi ljubljanske Drame gostovala v osmih državah in osvojila domače in tuje nagrade.

Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 12, številka 2

Novo številko Amfiteatra, revije za teorijo scenskih umetnosti bodo predstavili glavna in odgovorna urednica revije dr. Maja Murnik v sodelovanju z avtorjema razprav v tokratni številki prof. dr. Narviko Bovcon in prof. dr. Alešem Vaupotičem ter dr. Gašperjem Troho, direktorjem SLOGI.

Drago Jančar: Veliki briljantni valček, E-razstava

Fotografija na naslovnici: Drago Jančar: Veliki briljantni valček, Drama SNG v Ljubljani, rež. Zvone Šedlbauer, prem. 6. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. Na fotografiji: Silva Čušin (Ljubica), Boris Cavazza (Doktor), Roman Končar (Rajko), Zvone Hribar (Doberman), Ivo Ban (Simon Veber), Polde Bibič (Volodja).

Dr. Gašper Troha, direktor Slovenskega gledališkega inštituta, je pripravil e-razstavo, na kateri je s pomočjo fotografij in video posnetkov predstavil dosedanje uprizoritve Jančarjevega Velikega briljantnega valčka na Slovenskem. Razstava je na ogled na osrednjem spletnem portalu uprizoritvene dejavnosti SiGledal.

Iz naših zbirk – Dušan Jovanović – kulturni terorist

Ivan Cankar, Hlapci, režiser Dušan Jovanović, Mestno gledališče ljubljansko, premiera 11. oktobra 1980. Na fotografiji v ospredju: Janez Hočevar kot Jerman. Foto: Tone Stojko; vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Med 14. januarjem in 7. marcem 2025 si boste v Prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani lahko ogledali pregledno razstavo o življenju in delu Dušana Jovanovića. Razstavo pripravlja Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju s Cankarjevim domom.

Dušan Moravec: Utrinki spomina

V sozaložništvu Beletrine in Slovenskega gledališkega inštituta je izšla knjiga spominov literarnega zgodovinarja, pisatelja in dramaturga Dušana Moravca (1920–2015).

Naprej v preteklost, december 2024

Pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije ter Službe za premično dediščino in muzeje bo med 9. in 15. decembrom 2024 ponovno poteka skupna spletna promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij z naslovom Naprej v preteklost. Muzeji in galerije smo večplastne ustanove, ki se odzivajo na aktualno dogajanje, spodbujajo dialog, medgeneracijsko srečevanje, kritično razmišljanje, raziskovanje, učenje, ustvarjalnost in še bi lahko …

Iz naših zbirk – Dušan Jovanović – kulturni terorist

Ivan Cankar, Hlapci, režiser Dušan Jovanović, Mestno gledališče ljubljansko, premiera 11. oktobra 1980. Na fotografiji v ospredju: Janez Hočevar kot Jerman. Foto: Tone Stojko; vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Med 14. januarjem in 7. marcem 2025 si boste v Prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani lahko ogledali pregledno razstavo o življenju in delu Dušana Jovanovića. Razstavo pripravlja Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju s Cankarjevim domom.

V dialogu s Tomijem Janežičem na 40. Slovenskem knjižnem sejmu

Kot bi bil tukaj začasno – V dialogu s Tomijem Janežičem. Naslovnica knjige.

V okviru jubilejnega 40. Slovenskega knjižnega sejma vas v nedeljo, 1. decembra 2024, ob 17. uri lepo vabimo na pogovor o publikaciji Kot bi bil tukaj začasno – V dialogu s Tomijem Janežičem. Na Pisateljskem odru v Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča bosta v pogovoru z režiserjem Tomijem Janežičem sodelovala dr. Zala Dobovšek in Rok Bozovičar, dogodek bo moderiral mag. Primož Jesenko, urednik knjige.

Dušan Moravec: Utrinki spomina

V sozaložništvu Beletrine in Slovenskega gledališkega inštituta je izšla knjiga spominov literarnega zgodovinarja, pisatelja in dramaturga Dušana Moravca (1920–2015).

Slovenski gledališki založniki na 40. Slovenskem knjižnem sejmu

Jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem, najpomembnejša prireditev na področju knjige in branja pri nas, poteka od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra 2024, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in sicer od torka do sobote med od 9. do 20. uro ter v nedeljo med 9. in 18. uro. V dvorani Kocka vas na skupni …

Duša Počkaj – ob 100-letnici rojstva

Duša Počkaj kot Martha v uprizoritvi Albeejeve igre Kdo se boji Virginie Woolf, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64. Izsek. Foto Vlastja Simončič, vir Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

16. novembra 2024 mineva 100 let od rojstva Duše Počkaj, znamenite slovenske igralke moderne dobe, ki je bila igralsko izrazita v upodabljanju likov, razpetih med tragičnim in komičnim, z groteskno oziroma absurdno noto – tudi kot odzivom na dezorientiranost sočasne družbene stvarnosti.

Pogovor s prejemnikom Borštnikovega prstana 2024, Brankom Šturbejem

Branko Šturbej. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana.

V Slovenskem gledališkem inštitutu že vrsto let pripravljamo pogovor z vsakoletnim prejemnikom oziroma prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo pri nas je leta 2024 prejel Branko Šturbej. Z njim se bo pogovarjala teatrologinja Ana Perne.

Avtorska pravica kot komodifikacija intelektualnega dela

Enota Dramske pisateljice in pisatelji Združenja dramskih umetnikov Slovenije vabi na predavanje pisatelja, prevajalca, scenarista, založnika in TV voditelja, strokovnjaka za intelektualno lastnino, ki deluje na področju upravljanja avtorske in sorodnih pravic dr. Luke Novaka: Avtorska pravica kot komodifikacija intelektualnega dela.

Kdo in kdaj pleše uporni ples? Ob predstavi Tango Sławomirja Mrożka v Kulturnem domu Krško

Sławomir Mrożek, Tango, režiser: Luka Marcen, SNG Drama Ljubljana, premiera 22. decembra 2023. Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana.

Pred gostovanjem SNG Drama Ljubljana s predstavo Tango se bomo v Kulturnem domu Krško o tej igri poljskega dramatika Sławomirja Mrożka pogovarjali z dr. Gašperjem Troho, direktorjem Slovenskega gledališkega inštituta. Predavanje bo odstrlo pomenske tančine dramskega besedila, načine uprizarjanja pri nas in odmeve na to Mrożkovo igro. Kdo je torej plesal uporni argentinski ples? Proti …

Slovenski gledališki letopis 2022/2023

Pričujoči Letopis je enaintrideseti po vrsti in je obenem 36. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči.

Objavljati ali izginiti

Enota Dramske pisateljice in pisatelji Združenja dramskih umetnikov Slovenije vabi na predavanje režiserke in strokovnjakinje s področja intelektualne lastnine in inovacij dr. Špele Stres: Objavljati ali izginiti.

Don Kihot – baletna klasika in njene postavitve na slovenskih odrih

Ludwig Minkus, Don Kihot, koreograf in režiser Dinko Bogdanić, Opera in balet SNG Ljubljana, premiera 29. oktobra 1994. Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana / Saša Novković.

Predavanje pred premiero nove ljubljanske postavitve bo predstavilo razliko v pristopih posameznih koreografov ter kako je uprizoritve sprejemalo občinstvo, pogovor z balerinami Regino Križaj, Uršo Vidmar in Tjašo Kmetec ter koreografom Denisom Matvienkom pa bo odstrl pogled na nastajanje baletne vloge in na različna srečevanja z baletno predlogo. Dogodek bosta v sodelovanju SNG Opera in balet Ljubljana ter Slovenskega gledališkega inštituta pripravila Sonja Kerin Krek in dr. Gašper Troha.

Gledališka pedagogika v muzejih in pri uprizoritvenem delu

V okviru Erasmus+ projekta Angažirano občinstvo 2.0 nas bo od 17. do 22. oktobra 2024 obiskala gledališka pedagoginja in režiserka Claudia Bühlmann. V ponedeljek, 21. oktobra 2024 bo v Slovenskem etnografskem muzeju izvedla izobraževanje Ustvarjanje gledališča v muzeju, v torek, 22. oktobra 2024 pa bo sodelovala pri posvetu Gledališka pedagogika: Otroci na odru ter izvedla delavnico za profesionalne gledališke ustvarjalce.

Slovenski gledališki letopis 2022/2023

Izšel je Slovenski gledališki letopis 2022/2023, enaintrideseti po vrsti, ki pod tem imenom redno izhaja od leta 1994, in je obenem 36. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967), ki je prvič izšel ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967). Letopis temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči.

Amfiteatrov mednarodni znanstveni simpozij: Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem

Raziskovalna skupina UL AGRFT je skupaj z znanstveno revijo Amfiteater, Slovenskim gledališkim inštitutom ter Slovenskim društvom za estetiko v okviru raziskovalnega programa UL AGRFT Gledališke in medumetnostne raziskave (P6- 0376) pripravila mednarodni znanstveni simpozij na katerem bo sodelovalo več kot 25 tujih in domačih strokovnjakov ter umetnikov. Cilj simpozija bo mapirati različne geografske in zgodovinske poskuse revolucioniranja razmerja med periferijo in središčem v Evropi in zunaj nje.

Za odrom, andragoški program Slovenskega gledališkega inštituta in SNG Drama Ljubljana

Slovenski gledališki inštitut in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana nadaljujeta svoje sodelovanje tudi v gledališki sezoni 2024/25 ter vabita ljubitelje gledališke umetnosti na andragoški program ZA ODROM, ki želi gledališko dediščino in gledališko umetnost približati najširši javnosti. Udeleženci programa na rednih mesečnih srečanjih od oktobra 2024 do maja 2025 spoznavajo gledališče preteklosti in sedanjosti ter …

Srečanje in generalna skupščina ENICPA

Med 7. in 9. oktobrom 2024 je Slovenski gledališki inštitut gostil redno letno srečanje in generalno skupščino Evropske mreže informacijskih centrov za uprizoritvene umetnosti (ENICPA – European Network of Information Centres for the Performing Arts), katere član je tudi SLOGI. Mreža trenutno povezuje 15 ustanov iz 11 različnih evropskih držav (Belgije, Češke, Islandije, Nemčije, Nizozemske, …

Gledališke poti po Ljubljani do SNG Opera in balet, javno vodstvo

Na fotografiji: Izsek iz razglednice nekdanjega Deželnega gledališča, današnjega SNG Opera in balet Ljubljana. Vir. Sandra Jenko.

Kako se je pod nemškimi, italijanskimi in češkimi vplivi razvijalo slovensko gledališče, bomo spoznali na sprehodu v soboto, 5. oktobra 2024, ob 10. uri, ki nas bo od Slovenskega gledališkega inštituta pripeljal do nekdanjega Deželnega gledališča, današnjega Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana.

Iskanje po vsebini

Iskanje
Preskoči na vsebino