Tipkopis je shranjen v posebni zbirki Slovenskega gledališkega inštituta, v arhivu Drame (AD 170). V arhivu Dramatičnega društva hranimo tudi Kristanov rokopis drame Moloh, ki jo je prevedel iz nemščine (21 x 17 cm, 138 str., sig. DD 214) in posamezne rokopisne vloge. Besedilo so pretipkali takoj po nastanku (1910) in sodi med najstarejše tipkopise v gledališkem arhivu.
https://www.slogi.si/publikacije/moloh-rokopis-2/
Prevod drame je nastal kmalu po praizvedbi na Dunaju (21. januar 1910). Tragedija o revoluciji, ki žre svoje otroke, je prikazovala usode in prizore iz krvave ruske vstaje 1905, dileme in poraz upornikov ter različne odzive preprostih ljudi na krivično tlačenje kmetov in delavcev. Dunajski uprizoritvi je sledila Berlinska, v sezoni 1910/11 pa tudi premiere Moloha v Kölnu, Münchnu, Leipzigu, Ljubljani in Zagrebu.
Dramatik Leo Birinski (1884-1951), s pravim imenom Leo Gottesmann, se je rodil v bližini Kijeva. Odraščal je v Črnovicah v Bukovini, najvzhodnejši vojvodini nekdanje Avstro-Ogrske. Preselil se je na Dunaj in leta 1910 zaslovel z igro Moloh. Velik uspeh je požel tudi z dramatizacijo Zločina in kazni z naslovom Raskolnikov (1912). V slovenščino je delo prevedel Silvester Škerl. Leta 1922 so ga uprizorili v mariborskem Narodnem gledališču v režiji Milana Skrbinška. 1912 je nastalo tudi najbolj znano dramsko besedilo L. Birinskega, Narrentanz. V prevodu Antona Melika so ga kmalu po nastanku kot Vrtoglavce igrali v ljubljanski Drami (1913). Vrtoglavci so bili uprizorjeni tudi v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici (1987).
Po prvi svetovni vojni je Birinski nekaj časa živel v Nemčiji, a se je že 1927 izselil v ZDA, kjer se je uveljavil pri filmu: kot režiser in predvsem kot scenarist. Pisal je tudi drame, ki so jih v Ameriki sicer uprizarjali, a kot dramatik ni nikoli več doživel nekdanje slave.
Slovenska oziroma ljubljanska praizvedba Moloha je bila 25. oktobra 1910. Tragedijo je režiral Hinko Nučič, ki je odigral tudi mladega revolucionarja Sašo:
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G5WS2WTR/a60f78a9-6434-433d-94e2-28f6e1519196/PDF
Čez dve leti je sledila tržaška uprizoritev v režiji Leona Dragutinovića, v sezoni 1924/25 pa še mariborska v režiji Jožeta Koviča:
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-8VQ44I4L/c21c60e2-8529-484f-a7b3-c1738e564951/PDF
O objavah Kristanovih izvirnih del in prevodov na spletu:
Etbin Kristan je bil od začetka 20. stoletja do prve svetovne vojne močno vpet v delovanje ljubljanskega Deželnega gledališča. Bil je prevajalec dramskih besedil, gledališki kritik, odbornik Dramatičnega društva, predavatelj v dramski šoli, avtor člankov o dramatiki ter gledališču, predvsem pa dramatik. Na spletu smo objavili nekatera njegova dramska dela (vsa, razen poznejšega Maščevanja, so bila v tem obdobju uprizorjena na odru Deželnega gledališča:
https://www.slogi.si/publikacije/ljubislava-1906-2/
https://www.slogi.si/publikacije/ljubislava-1907-3/
https://www.slogi.si/publikacije/kato-vrankovic-1909/
https://www.slogi.si/publikacije/samosvoj-1910/
https://www.slogi.si/publikacije/mascevanje-1926/
V arhivu Dramatičnega društva, ki je del knjižnične zbirke Slovenskega gledališkega inštituta, so se ohranili štirje Kristanovi prevodni rokopisi (poleg Moloha še Schillerjeva Devica Orleanska, Ibsenov Rosmersholm in drama Nepošteni Gerolama Rovette. Vse smo objavili na naši spletni strani.