Etbin Kristan

Maščevanje (1926)

Drama v enem dejanju

V knjižnici Slovenskega gledališkega inštituta imamo dva izvoda tipkopisa drame Maščevanje. Prvi izvod ima v desnem zgornjem kotu napis sufler in letnico 1926. V seznamu oseb imata oba izvoda izpisano zasedbo. Duplikat ima žig Izposojevalnice kostumov Danilo, pod njim pa rokopisno opombo (V N. Yorku 1926):

Ohranjeno je tudi Kristanovo pismo Avgusti Danilovi, ki je, tako kot Kristan, leta 1926 živela v ZDA. Kristan Avgusto in njeno hčerko Silvo vabi na svoj dom. Skupaj naj bi prebirali pravkar dokončano besedilo. Pridružil naj bi se jim še igralec Rajner Hlača. Rezultat teh dogovorov je bila newyorška uprizoritev, v kateri so nastopili tudi Kristan, obe Danilovi in bivši intendant tržaškega gledališča, Rajner Hlača, ki mu je Kristan namenil vlogo negativca, sam pa je odigral vlogo tragičnega junaka.

Pisatelj, časnikar in politik Etbin Kristan (1867 – 1953) je bil močno povezan s slovenskim gledališčem. Bil je prevajalec dramskih besedil, gledališki kritik, igralec in režiser, odbornik Dramatičnega društva, predavatelj v dramski šoli, avtor člankov o dramatiki ter gledališču, predvsem pa dramatik. Njegovi prvi drami Zvestoba (1897) sledijo še Volja (1902), Ljubislava (1906), Kato Vranković (1909), Kraljevanje in Samosvoj (1910), Tovarna (1912), Prvi sestanek (1912), enodejanke Uspeh, Kdo je blazen? in Klub resignacija, objavljene tudi pod skupnim naslovom Iz Pavlihove zapuščine (1912). Pred prvo svetovno vojno, po zaprtju Deželnega gledališča v sezoni 1913/14, je odšel v ZDA. Po vojni se je za kratek čas vrnil v novonastalo Jugoslavijo in bil na listi Socialdemokratske stranke izvoljen v Jugoslovansko skupščino. Kmalu se je kot kraljevi komisar za izseljence vrnil v Združene države, vendar je bil že 1927 razrešen te funkcije. V ZDA je ustanovil in tri desetletja vodil Slovensko republikansko združenje in deloval kot časnikar ter kulturnik. Med drugim je bil tudi predsednik Slovensko-ameriškega narodnega sveta in urednik časopisa Cankarjev glasnik (Cleveland).

Domov se je vrnil tik pred smrtjo. V ZDA je napisal še drame Bomba v tovarni (1915), Ne da se prevariti (1918), Maščevanje (1926), Gospodar (1937),  Ob zadnji uri (1937), Obujen spomin (1938), Svilene nogavice (1939), Na rodni grudi (1942) ter Za novi svet (1949).

Enodejanka Maščevanje se dogaja v salonu kneginje Trubnove v New Yorku, kjer jo obiskujejo prijatelji: Američanka, Rus in Slovenec, njen rojak, kajti pred poroko se je pisala Belič in je prišla v Ameriko kot mlada izseljenka. Kneginja ga, ker naj bi njegov oče onesrečil njeno mater, kar se na koncu izkaže za zmoto,  s pomočjo spletk pahne v obup: zaradi razburjenja in razočaranja mladi slikar doživi napad in umre. Kristana je v oblikovanju značaja glavne junakinje gotovo navdihoval tudi njegov veliki vzor Ibsen, čeprav se je z Maščevanjem bolj približal Strindbergovim junakinjam. Podobno osebo, mačeho, srečamo že v Kristanovem zgodnjem delu, v drami Volja. Kneginjino obnašanje zaradi muhavosti in zmedenosti sicer res spominja na ravnanje Ibsenovih ženskih likov, vendar je njena iracionalnost popolnoma podrejena zlu. Hudobni ženski pomaga izprijeni Rus, Ivan Nikolajevič Čibjakov. Kneginja mu v zameno za njegovo sprevrženo pomoč obljubi zakon, a na koncu spozna, da ljubi moškega, ki ga je pravkar izmučila do smrti. Uničenje nesrečnega slikarja in nesojenega arheologa jima ne da nikakršnega zadoščenja, temveč ju pahne v obup, kajti  Trubnova na koncu spodi Čibjakova in jadikuje v brezmejni žalosti.

Drama je bila objavljena v reviji Borec (letn. 54, št. 598/602, 2002, str. 105-131).