Druga številka devetega letnika prinaša obsežen tematski blok o senzorialnem gledališču, ki sta ga uredila dr. Tomaž Toporišič in Barbara Pia Jenič. Dopolnjujejo ga tri aktualne razprave o slovenskem in mednarodnem gledališkem dogajanju ter recenzija Rapsodije za gledališče francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Cilj številke je predstaviti eseje uglednih znanstvenikov in umetnikov s področij uprizoritvenih ved, antropologije, filozofije in psihologije umetnosti ter senzorialnih gledaliških praks. Znanstveniki in umetniki v razpravah in esejih skušajo opredeliti, kako senzorialna metoda s poudarkom na vonju aktivira proces samopreiskovanja s pomočjo razpiranja podob, spominov in asociacij. Kako izgrajuje specifično samorefleksijo in samozavedanje. Kako uprizoritvene in vizualne umetnosti uporabljajo vonjave; kakšen je prispevek senzorične revolucije k prihodnosti umetnosti in kulture, lokalno in globalno. V številki so zbrani prispevki, ki obravnavajo specifične uprizoritvene prakse (Barbara Orel, Barbara Pia Jenič, Tomaž Toporišič), uprizoritveno umetnost in uprizarjanje v senzorični kulturi (Enrique Vargas, Igor Areh), ter se ukvarjajo s senzorialnim kot možnim orodjem za socialno mediacijo in povezovanje različnih družbenih skupin (Caro Verbeek, Peter de Cupere, Simon Hajdini, David Howes in Rajko Muršič). Kot taka je stičišče različnih perspektiv, različnih pogledov, za katere menimo, da odpirajo nove poglede na pojave vonja v vsakdanjem življenju, teoriji in izvajalskih praksah.
Tematski blok dopolnjuje razprava Milene Mileve Blažič o lutkovni igri Jurček in trije razbojniki Alenke Gerlovič, ki jo prav to besedilo posavlja ob bok avtorjem, ki so se v svojih delih kritično odzvali na nacizem in fašizem v 2. svetovni vojni. Petra Pogorevc razpravlja o okoliščinah nastanka drame Inflamation du verbe vivre izredno aktualnega dramatika Wajdija Mouawada ter ugotavlja, kako je njegovo lastno žalovanje ob izgubi prijatelja oblikovalo zgodbo mitoloških junakov Filokteta in Odiseja. Tretja razprava je pregled koncepta skupnosti v eksperimentalnih in institucionalnih slovenskih gledališčih med letoma 1955 in 1967 izpod peresa Primoža Jesenka.
Zala Dobovšek je brala Rapsodijo za gledališče Alaina Badiouja in ugotovila, da »avtorjeva filozofija ne želi nadzirati ali preseči gledališke umetnosti ali se do nje v kakršnem koli smislu obnašati nadrejeno ali prek vzvišenega elitizma, prej obratno: iz gledališča se napaja, se nato v lastnem diskurzu preizpraša in nato vrne v materializirano obliko – uprizoritev. In od tod se refleksija in z njo rapsodija lahko šele zares začneta. Izsledki bodo nekje v temelju vedno isti: gledališče je večno, a hkrati zapisano pozabi.«
Na sledi vonjav v vsakdanjem življenju in onkraj njega
On the Scent Trail in and beyond Everyday Life
The Theatre of the Senses: Introductory Words and a Short Conversation for the Symposium
Sledeč nosu: dozorele študije o vonjavah
Nose-wise: Smell Studies Come of Age
Uprizarjanje dotika in vonja: liminalnost čutov
Performing Touch and Smell: The Liminality of the Senses
The Complexity of Olfactory Art. The Use of Scent as Concept and Context in the Work of Art
Svet vonjav v slovenskih uprizoritvenih umetnostih
The World of Odour in the Slovenian Performing Arts
The Art of Immersion with Smell and Sensorial Theatre Language
Med aisthēsis in colere: senzoričnost, vsakdanja improvizacija in etnografska resničnost
Between Aisthēsis and Colere: Sensoria, Everyday Improvisation and Ethnographic Reality
Glavni in odgovorni urednik: doc. dr. Gašper Troha (Univerza v Ljubljani)
Uredniški odbor: dr. Zala Dobovšek (Univerza v Ljubljani), mag. Primož Jesenko (Slovenski gledališki inštitut), dr. Matic Kocijančič (Slovenski gledališki inštitut), prof. dr. Bojana Kunst (Justus-Liebig-Universität Gießen, DE), doc. dr. Blaž Lukan (Univerza v Ljubljani), izr. prof. dr. Aldo Milohnić (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Murnik (Inštitut za nove medije), red. prof. dr. Barbara Orel (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Šorli (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Tomaž Toporišič (Univerza v Ljubljani)
Mednarodni uredniški odbor: Mark Amerika, MFA (University of Colorado, US), izr. prof. dr. Marin Blažević (Sveučilište u Zagrebu, HR), Ramsay Burt, PhD (De Montfort University, GB), Joshua Edelman, PhD (Manchester Metropolitan University, GB), Jure Gantar, PhD (Dalhousie University, CA), Anna Maria Monteverdi, PhD (Università degli Studi di Milano, IT), Janelle Reinelt, PhD (The University of Warwick, GB), Anneli Saro, PhD (Tartu Űlikool, EE), prof. dr. Miško Šuvaković (Univerzitet Singidunum, RS), prof. Stephen Elliot Wilmer (Trinity College Dublin, IE)
Soizdajatelja: Slovenski gledališki inštitut, (zanj Mojca Jan Zoran, direktorica) in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (zanjo Tomaž Gubenšek, dekan)
Revijo Amfiteater je ustanovila UL AGRFT. V letu 2015 je revija začela izhajati v soizdajateljstvu s SLOGI. Ob tem pa ostaja univerzitetna znanstvena revija, z dvema številkama v letniku.
To delo je objavljeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna licenco
ISSN 1855-4539 (tiskana izdaja)
1855-850X (elektronska izdaja)
Mehka vezava; 231 strani; 17cm x 24 cm; slovenski/angleški jezik.
Revija izhaja dvakrat letno. Cena posamezne številke: 10 EUR. Cena dvojne številke: 18 EUR. Letna naročnina: 16 EUR za posameznike, 13 EUR za študente, 18 EUR za institucije. Poštnina ni vključena.
Naročila na: slogi@slogi.si
Revija je vključena v MLA International Bibliography (Directory of Periodicals), Scopus in DOAJ.
Izdajo publikacije sta finančno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Slovenski gledališki inštitut
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana
T: 01 241 5800
E: slogi@slogi.si
S: www.slogi.si
Pregled stanja in smeri razvoja sodobne slovenske dramatike, raziskava