Alfred Jarry, Ciril Horjak

Kralj Ubu ali Poljaki

Strip Kralj Ubu ali Poljaki je nastal v okviru mednarodnega projekta Klasiki v stripu: Vzorčni model inovativne kulturno-umetnostne vzgoje v srednji šoli, ki ga v obdobju 2019 – 2023 koordinira Slovenski gledališki inštitut s partnerjema iz Poljske (Gledališki inštitut Zbigniewa Raszewskega, Varšava) in Slovaške (Gledališki inštitut, Bratislava). Projekt sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Pohlepni Ubu se odloči začeti s prevratom oblasti, saj si sam želi, da bi postal samodržec. Za to je pripravljen iti čez trupla, na najbolj ogabne načine. Strip Kralj Ubu ali Poljaki, ki je nastal na podlagi sodelovanja Slovenskega gledališkega inštituta s še dvema sorodnima institucijama iz tujine, je torej strip, narejen po drami Alfreda Jarryja. Drama o pogoltnem Ubuju je že takoj po objavi postavila temelje sodobnemu gledališču in nadrealističnim smerem, kljub temu, da jo je avtor napisal pri rosnih petnajstih letih starosti. Njegovo prvenec je Ciril Horjak spremenil v zabaven strip, ki zvesto sledi izvirniku. Največ lastnega izrazja je seveda dodal skozi risbo. Že sam naslovni junak svojo požrešnost izkazuje skozi izgled, osnova za katerega je bil antropomorfiziran žabji paglavec. Nekaj o tem je Horjak napisal tudi v spremni besedi, v kateri lahko beremo še besedilo prevajalca Primoža Viteza in opis mednarodnega sodelovanja, v sklopu katerega sta izšli še drami Antigona ter Romeo in Julija.

KAZALO

KOLOFON

Ustvarjanje stripa Kralj Ubu

Strip je mašina za ustvarjanje smisla s pomočjo vizualnih glagolov, oseb in predmetov. Je idealno orodje za produkcijo prostorov, v katerih se dogaja nora zgodba poljskega uzurpatorja. Belina stripovskih strani, določena z reducirano risbo, kjer lahko osebe odskakujejo, se odbijajo, in kjer jih lahko brez napora in posebnih učinkov razsekamo na dvoje, je idealen koordinatni sistem Jarryjeve zgodbe. To so razlogi, da je novi Ubu tak. Lahko bi govoril tudi o tem, da je metafora tega kralja aktualna tudi v ekonomiji, tehnologiji in še čem. A dovolj je bilo naštevanja razlogov za aktualizacijo podobe Ubuja. Vsi, ki smo ga kdaj risali, vemo: bolj ko se Ubu spreminja, bolj je enak. In vedno korak pred nami.

(Ciril Horjak)

O avtorju stripa

Ciril Horjak. Fotografija: Jon Petek

Ciril Horjak (1975), slovenski vizualni umetnik, v svetu stripa znan tudi kot dr. Horowitz, je že konec osemdesetih let dvakrat zapored prejel prvo nagrado na natečaju mladinskega avtorskega stripa v Novem Sadu (Srbija). Konec devetdesetih let je začel objavljati stripe v najbolj znani slovenski reviji Stripburger. Novembra 2003 je izdal svoj prvi stripovski album Ride. Leta 2011 je za svoje delo na področju izobraževanja prejel nagrado Andragoškega centra Slovenije (ACS, 2010). Je ilustrator in karikaturist za slovenski časopis Večer, kjer je začel ilustrirati leta 2007, odtlej pa je zanj ustvaril že preko 1000 ilustracij. Za svoje časopisne ilustracije je prejel tudi novinarsko nagrado za izstopajoče dosežke Društva novinarjev Slovenije (DNS, 2017). Gostuje na številnih slovenskih šolah in fakultetah, kjer predava o stripu. Sodeluje z mladimi z avtizmom in vodi različne delavnice, je zaželen pripovedovalec zgodb na mnogih festivalih in prireditvah. Njegove ilustracije so objavili tudi ugledni časopisi, kot so Politiken, The Guardian, The Chicago Tribune, Le Monde ali Die Zeit.

Kralj Ubu na Slovenskem

Jarryjeva igra, ki se je izkazala kot predhodnica avantgardnih umetniških gibanj in novega gledališča (tega se je še najbolj oprijela oznaka gledališče absurda), je pri nas odrsko zaživela šele več kot sedem desetletij po nemirni pariški praizvedbi. Ubuja smo »dobili pozno«, je v kritiki prve uprizoritve na slovenskem poklicnem odru ugotavljal Andrej Inkret, »kakor pač zmerom dobivamo z zamudo prelomna literarna in drugačna besedila«.

Na repertoarje slovenskih gledališč se je Ubu začel uvrščati šele po razmahu eksperimentalnih praks, ki so od sredine petdesetih let hlepele po novem. Ionesca, denimo, je najprej uprizorilo gledališče Oder 57, z Jarryjevo igro pa se je v okviru seminarskih študijskih obveznosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ukvarjal Dušan Jovanović, ki je leta 1970 soustanovil Eksperimentalno gledališče Glej.

Vendar pa uprizoritev Ubuja v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje leta 1974, pri kateri je kot dramaturg sodeloval Taras Kermauner, soustanovitelj Odra 57, ni bila čisto prva slovenska postavitev Jarryjeve igre – v profesionalnem okviru že, sicer pa so Ubuja leta 1972 v lastnem prevodu in režiji profesorja Andrijana Laha uprizorili dijaki ljubljanske bežigrajske gimnazije.

(Odlomek iz članka Ane Perne. Ubu na slovenskih poklicnih odrih)

Vzorčne strani stripa Kralj Ubu ali Poljaki >>