William Shakespeare, Juraj Martiška

Romeo in Julija

Strip Romeo in Julija je nastal v okviru mednarodnega projekta Klasiki v stripu: Vzorčni model inovativne kulturno-umetnostne vzgoje v srednji šoli, ki ga v obdobju 2019 – 2023 koordinira Slovenski gledališki inštitut s partnerjema iz Poljske (Gledališki inštitut Zbigniewa Raszewskega, Varšava) in Slovaške (Gledališki inštitut, Bratislava). Projekt sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

KAZALO

KOLOFON

Ustvarjanje stripa Romeo in Julija

Literarno predlogo Ľubomíra Feldeka je dramaturg Daniel Majling priredil tako, da je imela jasno strukturo razporeditve slik in posameznih prizorov. Moja naloga je bila zgodbo zasnovati vizualno in jo prestaviti v likovno obliko. Odločil sem se, da bom, predvsem zaradi morebitnih popravkov, ki jih tradicionalna oblika s klasičnim medijem ne dopušča, delal v digitalnem okolju in za realizacijo uporabil računalnik.

Upodobitev zgodbe sem zasnoval na dramski podobi, kontrastu bele in črne barve ter na enostavno berljivih kretnjah, mešal sem okvirje, ki delujejo linearno in ploskovito, z okvirji, ki so bolj dinamično dodelani. Ozadje sem pustil fiktivno, zasnovano je na Veroni, vendar nima neposrednega vpliva in pomena v odnosu do zgradbe zgodbe, je samo spremni pojav, kulisa.

(Juraj Martiška)

O avtorju stripa

Juraj Martiška, fotografija iz osebnega arhiva

Juraj Martiška (1969), slovaški vizualni umetnik se osredotoča na ilustracije knjig, prostoročno slikanje in grafično oblikovanje. Ilustriral je številne učbenike in knjige za otroke in mladino. Leta 1990 je s svojim prvencem Otok Samar (Ostrov Samar) začel objavljati stripe v reviji Verjemi! (Ver). Od leta 1992 je v reviji Svetloba (Svetlo) objavil številne stripe, kot so izvirni stripi Veliki prijatelj (Veľký priateľ ), Skrbi kralja Mihaela (Starosti kráľa Michala) ali Vesoljski romarji (Vesmírni pútnici). Sodeloval je tudi z revijo Mala čebelica (Včielka) ter z revijama AHA in Raziskovalec (Výskumník). Juraj Martiška je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Ľudovíta Fulle za svoje dosežke v knjigah za otroke in mladino ter večkratna priznanja Najlepše knjige Slovaške (Súťaž Najkrajšie knihy Slovenska) in Najlepša otroška knjiga (Najkrajšia detská kniha). Mednarodna zveza za mladinsko književnost(IBBY – International Board on Books for Young People) je njegova dela leta 2012 in 2020 uvrstila na prestižni Častni seznam (Honour List).

Romeo in Julija na Slovenskem

Seznanjanje Slovencev s Shakespearom je v primeru z večjimi evropskimi narodi steklo razmeroma pozno, vendar so slovenski izobraženci kmalu zaznali njegov vzgled. Anton Tomaž Linhart, osrednji slovenski razsvetljenski dramatik, po Shakespearovem vzoru v nemškem jeziku napiše žaloigro Miss Jenny Love (1780); že nekaj let po vrnitvi Linharta z Dunaja (1781) so predelave Shakespeara igrali v Ljubljani, in sicer v nemščini (Romea in Julije med njimi ni bilo). Mladoslovenec Fran Levstik omenja Romea in Julijo v kritikah in pismih. Za nas je pomembno dejstvo, da so se prvi poskusi prevoda Shakespearove tragedije v slovenščino pojavili prav na primeru Romea in Julije, nakar je integralno profesionalno uprizoritev doživela šele kot četrti avtorjev tekst, v režiji Antona Verovška leta 1901. Posamezne krstne postavitve Shakespearovih del so bile precej svobodne in so ključne prizore tudi izpuščale, pri čemer pa je že Linhart glede na svojo izkušnjo z Dunaja zapisal zahtevo, naj Slovenci Shakespeara igrajo nepopačenega.

/…/

Skupno je motiv Romea in Julije v svoji 120-letni zgodovini na slovenskih odrih (1901–2021) doživel 39 dramskih, opernih, baletnih, sodobnoplesnih in performativnih uprizoritev. Shakespearu bi pripadle avtorske tantieme v vseh, tesneje pa se je nanj navezalo 17 dramskih postavitev. Ob teh omenimo tudi lutkovno priredbo Romea in Julije (2011) in dodatno za slepe ter slabovidne (2015).

(iz članka Primoža Jesenka Postopno razkrajanje nesmrtnosti)

Vzorčne strani stripa Romeo in Julija >>