Pretežni del prve številke 11. letnika Amfiteatra predstavljajo razprave, pripravljene na podlagi prispevkov na Amfiteatrovem simpoziju, ki je na temo »Gledališki eksperiment na Slovenskem (1966–1986) in njegovi odmevi« potekal jeseni 2022 v Slovenskem gledališkem inštitutu (SLOGI) v Ljubljani.
Ideja o témi simpozija je nastala ob izidu zbornika Generator:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov (UL AGRFT in SLOGI, 2022), v katerem je urednik Blaž Lukan zbral skoraj 60 slovenskih eksperimentalnih dramskih in uprizoritvenih tekstov iz obdobja modernizma (1966–1986) več kot 30 slovenskih avtorjev. Zbornik je ponudil izhodišče tako za ponovni pretres in nove raziskave manj poznanih del dramatikov tistega obdobja kot za (ponovni) premislek o slovenskih uprizoritvenih praksah šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Obenem pa je opozoril na precej spregledano dejstvo, kakšen vpliv je imel gledališki in dramski eksperiment na nadaljnji razvoj dramskega pisanja in uprizarjanja pri nas vse do danes, in ne nazadnje omogočil vzporejanje tega dogajanja z dogajanjem drugod po nekdanji Jugoslaviji in v zahodnem svetu.
Ta številka Amfiteatra tako prinaša osem izvirnih razprav: vse so objavljene v slovenskem in angleškem jeziku (prevajalec je Jaka Andrej Vojevec). Avtorji člankov so: Branislav Jakovljević, Tomaž Toporišič, Gašper Troha, Barbara Orel, Varja Hrvatin, Maša Radi Buh in Jakob Ribič, Krištof Jacek Kozak, Gregor Pompe in Nika Leskovšek. Številko zaključuje recenzija Tajde Lipicer, ki obravnava Eseje o komediji Jureta Gantarja (MGL, 2022).
Več člankov se ukvarja z uprizoritveno pisavo, katere nove oblike so se pojavile v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav tradicionalne dramske forme niso odpravile, so korenito spremenile vlogo besedilnosti v gledališču. Avtorji razprav tako raziskujejo raznovrstna razmerja med pisavo in uprizoritvijo, med dramskimi in (eksperimentalnimi) uprizoritvenimi praksami, praviloma v slovenskem kontekstu. Posebej so obravnavane bralne uprizoritve, pa tudi nekateri specifični in manj poznani vidiki.
Tako Branislav Jakovljević pokaže razliko med množičnimi uprizoritvami, kakršne so se odvijale v Beogradu vsak 25. maj ob dnevu mladosti, in podobnimi performansi, ki so imeli v sebi subverzivni in estetski potencial. Na koncu prav to razliko, ki je pravzaprav razlika med umetnostjo in golo reprodukcijo oz. naključnim kombiniranjem elementov, Jakovljević uporabi za razmislek o potencialih sodobne umetne inteligence, ki s ChatGPT-jem postaja izredno aktualna.
O vprašanju dramskega besedila in gledališkega dogodka, praviloma v kontekstu slovenske drame in (eksperimentalnih) uprizoritvenih praks, pišeta Tomaž Toporišič in Gašper Troha. Prvi obravnava dekonstrukcije dramskega pri izbranih avtorjih od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, ki izumljajo nove oblike redramatizacij in postdramskih medmedijskih prepletov. Drugi pa pokaže na tesno vez med sodobno dramsko pisavo in tradicijo modernizma, ki pa danes temelji na drugačnih izhodiščih. Če je modernizem skušal preko naključja in dogodka priti do avtomatične pisave in resnice, skušajo današnje avtorice preko postopkov kombinacije in manipulacije gledalca ustvariti močnejši občutek avtentičnosti in čustvenega učinka.
Več avtorjev razprav se loteva teoretskega umeščanja bralnih uprizoritev – tako z ozirom na slovenske neoavantgardne prakse (Barbara Orel) kot glede na sodobni položaj bralnih uprizoritev (Varja Hrvatin, Maša Radi Buh in Jakob Ribič).
Obravnavani so tudi specifični in manj poznani vidiki:
Krištof Jacek Kozak pretresa pozabljen dramolet Tarasa Kermaunerja, v katerem je zanimiv Kermaunerjev pogled na modernistično poezijo, še posebej na Šalamunovo.
Gregor Pompe analizira bogati glasbenogledališki opus Darijana Božiča, ki je uvajal tedaj najaktualnejše modernistične postopke, kakršne je v ZDA raziskoval John Cage; slovenska gledališka in glasbena scena pa je ob tem ostajala skrajno sumničava do opere, zato Božič vedno znova išče primerne žanrske oznake za svoja dela.
Nika Leskovšek se ukvarja z reprezentacijo žensk(osti) oz. z njihovo odsotnostjo v zborniku Generator, kar morda kaže na patriarhalnost tedanjega dogajanja, ki je sicer potekalo v času študentskih nemirov in zahtev po popolni svobodi posameznika.
Številko je uredila nova glavna in odgovorna urednica revije Maja Murnik.
Gledališki eksperiment na Slovenskem (1966–1986) in njegovi odmevi
Branislav Jakovljević
Uprizoritvena pisava: na strani, okoli nje in zunaj nje
Performance Writing: On, Around and Off the Page
Tomaž Toporišič
Gašper Troha
Sodobna dramatika in vprašanje dediščine neoavantgarde šestdesetih in sedemdesetih let
Contemporary Drama and the Question of the Neo-avant-garde Legacy of the 1960s and 1970s
Barbara Orel
Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve
Performing Literature and Staged Readings
Varja Hrvatin, Maša Radi Buh, Jakob Ribič
GENERATOR:: za poljubno število bralnih uprizoritev
THE GENERATOR:: for Any Number of Staged Readings
Krištof Jacek Kozak
Disput o petih paradoksih »poezije stranišča« s prologom in epilogom
Disputation on the Five Paradoxes of “Toilet Poetry” with a Prologue and an Epilogue
Gregor Pompe
Nika Leskovšek
Recenzija / Review
Tajda Lipicer
Slojevit naboj komedije (Jure Gantar: Eseji o komediji)
Glavna in odgovorna urednica: dr. Maja Murnik (Inštitut za nove medije)
Uredniški odbor: dr. Zala Dobovšek (Univerza v Ljubljani), mag. Primož Jesenko (Slovenski gledališki inštitut), dr. Matic Kocijančič (Slovenski gledališki inštitut), prof. dr. Bojana Kunst (Justus-Liebig-Universität Gießen, DE), doc. dr. Blaž Lukan (Univerza v Ljubljani), izr. prof. dr. Aldo Milohnić (Univerza v Ljubljani), dr. Gašper Troha (SLOGI), red. prof. dr. Barbara Orel (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Šorli (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Tomaž Toporišič (Univerza v Ljubljani)
Mednarodni uredniški odbor: Mark Amerika, MFA (University of Colorado, US), izr. prof. dr. Marin Blažević (Sveučilište u Zagrebu, HR), Ramsay Burt, PhD (De Montfort University, GB), Joshua Edelman, PhD (Manchester Metropolitan University, GB), Jure Gantar, PhD (Dalhousie University, CA), Anna Maria Monteverdi, PhD (Università degli Studi di Milano, IT), Janelle Reinelt, PhD (The University of Warwick, GB), Anneli Saro, PhD (Tartu Űlikool, EE), prof. dr. Miško Šuvaković (Univerzitet Singidunum, RS), prof. Stephen Elliot Wilmer (Trinity College Dublin, IE)
Soizdajatelja: Slovenski gledališki inštitut, (zanj Gašper Troha, direktor) in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (zanjo Tomaž Gubenšek, dekan)
