Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja

Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja slikovito predstavlja začetke in osrednje tokove gledališča v Sloveniji, njegovo vpetost v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Velika storia sega od gledališča reformatorjev in protireformatorjev in se sklene z nastopom slovenskega dramatika evropskega formata Ivana Cankarja na prelomu 19. in 20. stoletja, ko …

Amfiteater, Revija za teorijo scenskih umetnosti, Letnik 13, Številka 2

Drugi zvezek trinajstega letnika Amfiteatra uvajata razpravi iz simpozijske tematike »Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem«, ki ji je bila sicer natančno posvečena prejšnja številka revije (1/2025). V nadaljevanju so objavljene še tri razprave, številko sklepata knjižni recenziji.

Iz naših zbirk – leto 2026 bo v znamenju Bertolta Brechta

Stane Sever kot Jonatan Jeremija Peachum v: Bertolt Brecht, Kurt Weill, Opera za tri groše, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, premiera 7. marca 1961. Foto: Vlastja Simončič; vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Leto 2026 bo v znamenju Bertolta Brechta, 70. obletnice smrti tega pomembnega gledališkega praktika in enega ključnih reformatorjev, ki je v tridesetih letih 20. stoletja preoblikoval in razširil dramaturške norme sodobnega gledališča. Slovenski gledališki inštitut bo sodeloval pri interdisciplinarno zasnovanem projektu o Brechtovem delu in njegovi aktualnosti v današnjem času.

Naj bo skrbi v letu 2026 le za tri groše, zadovoljstva pa na vse strani!

Bertolt Brecht, Beraška opera, režija Mile Korun, Delavski oder v Ljubljani, premiera 9. junija 1957. Vir fotografije: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Leto 2026 bo v znamenju Bertolta Brechta: ob 70. obletnici smrti reformatorja gledališča 20. stoletja bo Slovenski gledališki inštitut sodeloval pri interdisciplinarno zasnovanem projektu, ki bo spregovoril o Brechtovem delu in njegovi aktualnosti v današnjem času. Ob pregledovanju dediščine ene pomembnejših osebnosti v zgodovini gledališča zato voščimo: Naj bo skrbi v letu 2026 le za tri groše, zadovoljstva pa na vse strani!

Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 13, številka 2

Drugi zvezek trinajstega letnika Amfiteatra uvajata razpravi iz simpozijske tematike »Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem«, ki ji je bila sicer natančno posvečena prejšnja številka revije (1/2025). V nadaljevanju so objavljene še tri razprave, številko sklepata knjižni recenziji.

Iz naših zbirk: Alenka dela lutke, javno vodstvo po razstavi s kratkim nastopom Alenke Pirjevec

Alenka Pirjevec in njena lutka.

Alenka Pirjevec je več kot štiri desetletja delovala kot vsestranska lutkovna ustvarjalka, s svojim ustvarjanjem je bistveno obogatila slovensko lutkarsko krajino. Razstava Iz naših zbirk: Alenka dela lutke  se osredotoča na njene avtorske projekte oziroma na uprizoritve, za katere je izdelala lutke. Po razstavi vas bosta popeljali avtorica razstave Tea Rogelj in Alenka Pirjevec, ogledali si boste lahko tudi njen kratek nastop.

Iz naših zbirk – leto 2026 v znamenju Bertolta Brechta

Stane Sever kot Jonatan Jeremija Peachum v: Bertolt Brecht, Kurt Weill, Opera za tri groše, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, premiera 7. marca 1961. Foto: Vlastja Simončič; vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Leto 2026 bo v znamenju Bertolta Brechta, 70. obletnice smrti tega pomembnega gledališkega praktika in enega ključnih reformatorjev, ki je v tridesetih letih 20. stoletja preoblikoval in razširil dramaturške norme sodobnega gledališča. Slovenski gledališki inštitut bo sodeloval pri interdisciplinarno zasnovanem projektu o Brechtovem delu in njegovi aktualnosti v današnjem času.

Pisanje za plesno gledališče, delavnica

Enota Dramske pisateljice in pisatelji (DPP) ZDUS, vabi na delavnico Pisanje za plesno gledališče, ki jo bosta vodila Simona Semenič, dramatičarka, performerka in režiserka, ter Rok Vevar, teatrolog in zgodovinar sodobnega plesa.

Iz naših zbirk – Nataša Barbara Gračner, prejemnica Borštnikovega prstana 2025

Nataša Barbara Gračner s soigralcem Brankom Šturbejem v: Gerhart Hauptmann, Pred sončnim vzhodom, režija Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana, 2002/03. Foto: Tone Stojko; vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Letošnja prejemnica najvišjega igralskega odličja za življenjsko delo v Sloveniji je nase opozorila že med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo; za vlogo Lucinde v diplomski predstavi Življenje plejbojev (po besedilu Dušana Jovanovića in v režiji Sama M. Strelca) je bila leta 1991 prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju. V poznejših letih je za posamezne igralske stvaritve prejela še osem Borštnikovih nagrad, denimo leta 2003 za vlogo Helene v uprizoritvi Pred sončnim vzhodom.

Iz naših zbirk: Alenka dela lutke, javno vodstvo po razstavi s kratkim nastopom Alenke Pirjevec

Alenka Pirjevec in njena lutka.

Alenka Pirjevec je več kot štiri desetletja delovala kot vsestranska lutkovna ustvarjalka, s svojim ustvarjanjem je bistveno obogatila slovensko lutkarsko krajino. Razstava Iz naših zbirk: Alenka dela lutke  se osredotoča na njene avtorske projekte oziroma na uprizoritve, za katere je izdelala lutke. Po razstavi vas bo na Ta veseli dan kulture popeljala Alenka Pirjevec, ogledali si boste lahko tudi kratek nastop umetnice.

Gledališče kot muzej, pogovor na 41. Slovenskem knjižnem sejmu

Publikacija Gledališče kot muzej. Foto: SLOGI.

V okviru 41. Slovenskega knjižnega sejma vas v nedeljo, 30. novembra 2025, ob 14. uri lepo vabimo na pogovor o publikaciji Gledališče kot muzej. Na Pogovorni postaji (desno od vhoda v dvorano Kocka) bosta v pogovoru sodelovali Barbara Novakovič in Helena Pivec, z njima se bo pogovarjal mag. Primož Jesenko, sourednik knjige.

Gledališče in žalovanje, pogovor na 41. Slovenskem knjižnem sejmu

V okviru 41. Slovenskega knjižnega sejma vas v nedeljo, 30. novembra 2025, ob 13. uri lepo vabimo na pogovor ob publikaciji Petre Pogorevc Gledališče in žalovanje. Na Pogovorni postaji (desno od vhoda v dvorano Kocka) bosta v pogovoru sodelovala Petra Pogorevc in Dragan Živadinov, z njima se bo pogovarjala Lana Krmelj.

Ustvarjalni pristopi za spodbujanje bralne pismenosti, pogovor na 41. Slovenskem knjižnem sejmu

V okviru 41. Slovenskega knjižnega sejma vas v soboto, 29. novembra 2025, ob 11. uri lepo vabimo na pogovor o ustvarjalnih pristopih za spodbujanje bralne pismenosti. Na odru Založniške akademijebodo v pogovoru sodelovali učiteljica iz Centra za sluh in govor Maribor Nika Vizjak Puškar, ilustrator Ciril Horjak, v svetu stripa znan tudi kot dr. Horowitz in študent Omar Horjak. Z njimi se bo pogovarjala Sandra Jenko, kustosinja pedagoginja iz Slovenskega gledališkega inštituta.

Pogovor s prejemnico Borštnikovega prstana 2025, Natašo Barbaro Gračner

Nataša Barbara Gračner. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana.

V Slovenskem gledališkem inštitutu že vrsto let pripravljamo pogovor z vsakoletnim prejemnikom oziroma prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo pri nas je leta 2025 prejela Nataša Barbara Gračner. Z njo se bo pogovarjala teatrologinja Ana Perne. »Kar je obema vlogama skupnega, je igralkino zavestno ukvarjanje z naravo lastnega dela in poklica,« je …

Sodobno slovensko gledališče se predstavlja

Pri založbi Cambridge Scholars Publishing je v angleščini izšla knjiga o slovenskem gledališču in drami 21. stoletja v mednarodnem kontekstu (The Twenty-First-Century Slovenian Theatre and Drama and Its International Context). Knjiga je nastala v okviru raziskovalcev, ki sodelujejo pri reviji za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater.

Arhiv furioso, pregledna razstava ob 30. letnici zavoda Muzeum v Kopru

Zavod Muzeum, ki je odločilno prispeval k uvajanju vizualnih umetnosti in sodobnega plesa v slovenske performativne umetnosti 90-ih let prejšnjega stoletja, praznuje 30-letnico delovanja. Ob tem je v sozaložništvu Slovenskega gledališkega inštituta in zavoda Muzeum režiserke, producentke in kustosinje Barbare Novakovič nastala publikacija z naslovom Gledališče kot muzej. Spremljajoča pregledna  razstava Arhiv furioso, zajema uprizoritveni historiat Gledališča Muzeum v letih 1994–2024.

Iz naših zbirk – Nataša Barbara Gračner, prejemnica Borštnikovega prstana 2025

Letošnja prejemnica najvišjega igralskega odličja za življenjsko delo v Sloveniji je nase opozorila že med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo; za vlogo Lucinde v diplomski predstavi Življenje plejbojev (po besedilu Dušana Jovanovića in v režiji Sama M. Strelca) je bila leta 1991 prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju. V poznejših letih je za posamezne igralske stvaritve prejela še osem Borštnikovih nagrad, denimo leta 2003 za vlogo Helene v uprizoritvi Pred sončnim vzhodom.

Ustvarjamo z lutko, strokovno izobraževanje

Razstava Iz naših zbirk: Alenka dela lutke. Foto: Andrej Ovsec/SLOGI.

Na strokovnem izobraževanju za pedagoške delavce bo priznana gledališka ustvarjalka Alenka Pirjevec udeležencem nudila vpogled v zgodovino lutkarstva na Slovenskem ter v teorijo in prakso lutkovne animacije. Spoznali boste različne vrste lutk ter se pod njenim mentorstvom preizkusili tudi v animaciji lutk. Pedagoginja in mentorica lutkovnih skupin Adriana Gaberščik pa bo povsem praktično in izkustveno predstavila proces ustvarjanja z lutko in ustvarjanja lutk z otroki in mladimi. Izobraževanje bo teatrologinja Sandra Jenko dopolnila z dejavnostmi gledališke pedagogike.

Kulturni bazar v regiji 2025

Peto nacionalno medresorsko strokovno usposabljanje Kulturni bazar v regiji bo potekalo v sredo, 22. oktobra 2025 med 8.30 in 20. uro v SNG Nova Gorica in drugih kulturnih ustanovah v mestu.

Naprej v preteklost, oktober 2025

Pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije ter Službe za premično dediščino in muzeje bo med 13. in 19. oktobrom 2025 ponovno poteka skupna spletna promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij z naslovom Naprej v preteklost. 

Slovenski gledališki letopis 2023/2024

Pričujoči Letopis je dvaintrideseti po vrsti in je obenem 37. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči.

Iskanje po vsebini

Iskanje
Preskoči na vsebino
SLOGI
Pregled zasebnosti

To spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje, ko se vrnete na naše spletno mesto, in pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.