Dokumenti SGM so nastali iz želje po predstavljanju in interpretiranju zgodovinskega gradiva o gledališču. Med nami vztrajajo že dolga desetletja in na različne načine izpolnjujejo svoje prvotno poslanstvo. Obletnice so priložnost, da se ozremo nazaj na prehojeno pot in tudi malo praznujemo, ker je najstarejša zbirka Slovenskega gledališkega muzeja (SGM)/inštituta (SLOGI) še vedno živa in v dobri kondiciji. V tako dolgem obdobju se vrstijo vzponi in padci: tisto, kar ima nedvomen pomen, je kontinuirano delo, ki na koncu prinese rezultate in potrditev smiselnosti njenega obstoja.
Prevajalec, publicist in dolgoletni kustos SGM, Štefan Vevar, ki je bil s publikacijo povezan kot avtor in urednik, je o njem pred petimi leti – v prispevku ob izidu stotega zvezka – zapisal naslednje:
Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja oziroma Inštituta so v dobrih petdesetih letih svojega izhajanja opravljali pionirsko poslanstvo na enem od ključnih področij slovenske kulturne zgodovine, saj so razsvetljevali temò, v katero je bilo področje zavito, in s tem zapolnjevali tudi vrzel v šolski in splošni izobrazbi. Področje se imenuje slovenska gledališka zgodovina in prav z Dokumenti se je ta disciplina na Slovenskem šele zares formirala.
Kljub stiskam in spremembam, ki jih je publikacija na dolgi poti prestajala, lahko zapišemo, da še vedno izpolnjuje svoje prvotno poslanstvo. Ob šestdesetletnici Dokumentov smo pripravili razstavo z naslovom Od gledališke revije do knjižne zbirke. Naša želja je, da ob okrogli obletnici poudarimo pomen te publikacije za našo gledališko in širšo kulturno zgodovino ter se obenem spomnimo urednikov, piscev in drugih sodelavcev – vseh je bilo več kot sto petdeset – ki so pripomogli, da je danes pred nami že več kot sto številk. Ob pripravah na šestdesetletnico se nam je zazdelo primerno, da obletnice ne pospremi le razstava, ki lahko zajame le zunanjo podobo, nekatere poudarke in dejstva, temveč tudi podrobnejši prikaz vsebine Dokumentov.
Tako je po petdesetih letih znova nastala bibliografija, ki najbolj neposredno prikaže kvantiteto in kvaliteto zelo raznorodnega knjižnega gradiva. Dodano kazalo omogoča iskanje po obravnavanih imenih (prispevki o Ivanu Cankarju, Otonu Župančiču…) in stvarnih geslih (balet, Koper – gledališče, radio…). Več kot sto petdeset razdelkov naj bi bilo v pomoč pri iskanju, istočasno pa priča tudi o vsebinskemu bogastvu Dokumentov.
Preberite Bibliografijo (1964–2024) >>
Avtorica: Katarina Kocijančič
Oblikovanje elektronske verzije: Lucijan Bratuš
Fotografija na naslovnici: Andrej Ovsec
Oblikovanje razstave: Andrej Ovsec
