Amfiteater, Revija za teorijo scenskih umetnosti, Letnik 12, Številka 1


To delo je objavljeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije).

ISSN 1855-4539 (tiskana izdaja)
1855-850X (elektronska izdaja)

Mehka vezava; 282 strani; 17cm x 24 cm; slovenski/angleški jezik.

Revija izhaja dvakrat letno. Cena posamezne številke: 10 EUR. Cena dvojne številke: 18 EUR. Letna naročnina: 16 EUR za posameznike, 13 EUR za študente, 18 EUR za institucije. Poštnina ni vključena.

Naročila na: slogi@slogi.si

Revijo za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater je leta 2008 ustanovila Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

Revija je vključena v MLA International Bibliography (Directory of Periodicals), Scopus in DOAJ. Revija je uvrščena med znanstvene revije razreda A po klasifikaciji Nacionalne agencije za vrednotenje raziskav Italije.

Izdajo publikacije sta finančno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Pretežni del prve številke 12. letnika predstavljajo razprave, pripravljene na podlagi prispevkov na Amfiteatrovem simpoziju, ki je na temo »Preživetje komedije / The Survival of Comedy« potekal 5. in 6. oktobra 2023 v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) v Ljubljani. Po stoletjih krize »čistih« dramskih zvrsti (vsaj na deklarativni ravni) in prevladi mešanih žanrov je nastopil čas za vnovično teoretsko pretresanje vprašanja, kaj se dejansko godi s komedijo. Že bežen pogled na repertoarje dramskih gledališč namreč pokaže, da zgodba s komedijo nikakor ni zaključena, saj je ta še kako »živa«, agilna. Avtorji člankov so si tako zastavljali vprašanja, kakšna je komedija danes, kakšne so vrste komike in njene pojavne oblike – tako v smislu dramske kot gledališke zvrsti – in kakšen je družbenopolitični kontekst, ki jo v temelju definira. Številka tako prinaša osem izvirnih člankov na to temo; trije so objavljeni tako v slovenskem kot angleškem jeziku.

Razprava Lade Čale Feldman si to vprašanje zastavlja ob analizi filma Philippa Le Guaya Alcest na kolesu (2013), ki se intertekstualno navezuje na Molièrovega Ljudomrznika, obenem pa žanr komedije na novo kontekstualizira in obnovi njegov prvotni subverzivni učinek.

Jure Gantar se loteva analize neuspešnih komedij vrhunskih pisateljev iz približno istega zgodovinskega obdobja (Flaubert, Henry James, Čehov). Igre, ki jih obravnava, so v svojem času na odrih doživele polom. Gantar analizira vzroke za takšno usodo.

Radka Kunderová razpravlja o medsebojni povezanosti političnega in komičnega v češkem gledališču na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Prva leta tranzicije so zaznamovala češko družbo in usmerila njena zanimanja. Podrobneje se posveti odmevni predstavi Naši naši furianti (Naši naši ošabneži) Petra Lébla iz leta 1994.

Posebne vidike komedije, in sicer prikazovanje odnosov med spoloma, obravnava Mateja Pezdirc Bartol. Analizira družbene konstrukcije spolov, vlog in poklicev v nekaterih primerih sodobne slovenske komedije, še posebej tistih, v katerih ima ženska glavno vlogo, in pri tem ugotavlja poigravanje s tradicionalnimi vzorci ter njihovo sprevračanje.

V jedru razprave Tomaža Toporišiča so mešani žanri slovenske komedije, posebej tisti, ki segajo k absurdu in groteski. Avtor pretresa vrsto primerov kompleksnih oziroma hibridnih komedijskih strojev od Emila Filipčiča do Ive Š. Slosar, pri čemer se osredotoča na destabilizirano subjektivnost v njih.

Gašper Troha se loteva aktualne tematike ekološke katastrofe. Skozi dva primera sodobnega slovenskega gledališča – Divjakovo Vročino in Zupančičevo Te igre bo konec – raziskuje dva pristopa k omenjeni tematiki, resnobnega in komičnega.

Ana Kocjančič se v svojem članku ukvarja z nepoznanima, a nadvse zanimivima ljubljanskima uprizoritvama Audranove operete La Mascotte, ki ju je med obema vojnama s komično-avantgardnimi elementi režiral Bratko Kreft.

Prispevek Maše Radi Buh in Nika Žnidaršiča obravnava razmerje med kulturo ukinjanja (»cancel culture«) z njeno zapovedjo politične korektnosti ter komedijo in to razmerje postavi v družbenopolitični kontekst. Sprašuje se tudi, ali med njima dejansko vlada paradoks, a to vprašanje razreši na drug način.

Zunaj tematskega bloka je objavljena obširna in natančna študija Primoža Jesenka o beli lisi slovenske gledališke kritike 19. stoletja. Z natančno analizo nemških zapisov Leopolda Kordeša iz časa, ko gledališko uprizarjanje na Slovenskem še izvija iz amaterizma, sestavlja širšo fresko tedanje kulturne krajine na Slovenskem.

Pedagog Dušan Brešar je pripravil dragocen pregled gledališke ustvarjalnosti slepih in slabovidnih od začetkov po koncu prve svetovne vojne do danes. Pričevanja udeležencev dajo članku še večjo težo.

Maja Murnik, glavna in odgovorna urednica

Kolofon
Kazalo
Uvodnik

Amfiteater 12/1

Preživetje komedije / The Survival of Comedy

Lada Čale Feldman

Alceste à bicyclette in Molièrova melanholična komedija – pomladitev ali pokop?
Alceste à bicyclette and Molière’s Melancholic Comedy: A Rejuvenation or a Turn Off?

Jure Gantar

Anatomija fiaska
The Anatomy of Failure

Radka Kunderová

Komično in politično v češkem gledališču po letu 1989
The Comic and the Political in the Czech Theatre After 1989

Mateja Pezdirc Bartol

Preseganje spolnih stereotipov v sodobni slovenski komediji (Ditka – Milena – Bogdana)
Going Beyond Gender Stereotypes in Contemporary Slovenian Comedy (Ditka–Milena–Bogdana)

Tomaž Toporišič

Parataktični absurdizem in (ne več) dramska komedija od Jesiha do Semenič in naprej
Paratactic Absurdism and (No Longer) Dramatic Comedy from Jesih to Semenič and Beyond

Gašper Troha

Družbenokritični potencial komedije na primeru teme ekološke katastrofe
The Social-Critical Potential of Comedy and the Issue of Ecological Catastrophe

Ana Kocjančič

Opereta La Mascotte (Dekle sreče) v režiji Bratka Krefta
Operetta La Mascotte (The Girl of Happiness), directed by Bratko Kreft

Maša Radi Buh, Nik Žnidaršič

Kje so meje?
Where Are the Boundaries?

Razprava / Article

Primož Jesenko

Protokritik Leopold Kordeš med zametkom in nemožnostjo
Protocritic Leopold Kordeš Between Inception and Impossibility

Esej / Essay

Dušan Brešar

V temnem siju odrskih luči

Razpis za članke: O delu v gledališču in performansu
Call for Articles: On Labour in Theatre and Performance

Navodila za avtorje
Submission Guidelines

Vabilo k razpravam/Call for papers

Glavna in odgovorna urednica: dr. Maja Murnik

Uredniški odbor: dr. Zala Dobovšek (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Jure Gantar (Dalhousie University, CA), mag. Primož Jesenko (Slovenski gledališki inštitut), dr. Matic Kocijančič (Slovenski gledališki inštitut), prof. dr. Bojana Kunst (Justus-Liebig-Universität Gießen, DE), doc. dr. Blaž Lukan (Univerza v Ljubljani), izr. prof. dr. Aldo Milohnić (Univerza v Ljubljani), dr. Gašper Troha (SLOGI), red. prof. dr. Barbara Orel (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Šorli (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Tomaž Toporišič (Univerza v Ljubljani)

Mednarodni uredniški odbor: Mark Amerika, MFA (University of Colorado, US), izr. prof. dr. Marin Blažević (Sveučilište u Zagrebu, HR), Ramsay Burt, PhD (De Montfort University, GB), Joshua Edelman, PhD (Manchester Metropolitan University, GB),  Anna Maria Monteverdi, PhD (Università degli Studi di Milano, IT), Janelle Reinelt, PhD (The University of Warwick, GB), Anneli Saro, PhD (Tartu Űlikool, EE), prof. dr. Miško Šuvaković (Univerzitet Singidunum, RS), prof. Stephen Elliot Wilmer (Trinity College Dublin, IE)

Soizdajatelja: Slovenski gledališki inštitut, (zanj Gašper Troha, direktor) in Založba Univerze v Ljubljani (zanjo Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani)

Iskanje po vsebini

Iskanje
Preskoči na vsebino