Amfiteatrov
mednarodni znanstveni simpozij

Preživetje komedije

5. in 6. oktober 2023
Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana

 

Leta 1961 je George Steiner dokončno pokopal tragedijo. Po več stoletjih krize in počasnega odmiranja nekoč najuglednejše dramske zvrsti so tudi najvztrajnejši zagovorniki tradicionalne žanrske delitve navsezadnje morali priznati, da na sodobnih odrih ni več aristotelske dihotomije. Proces njenega teoretičnega ukinjanja (v gledališki praksi razdelitev seveda nikoli ni bila povsem dosledna), ki so ga v svoji reakciji na klasicizem prvi začeli romantiki, so dokončali zadnji izmed modernistov, absurdni dramatiki. S poudarjanjem tragikomedije in groteske so binarno opozicijo tragedija-komedija, ki je s svojo ikonografijo postala celo najprepoznavnejši vizualni simbol gledališča, uspešno pospravili v ropotarnico literarne zgodovine.

Pa vseeno že zelo površen pogled v repertoarje gledališč tretjega tisočletja kaj hitro pokaže, da je vsaj komedija vendarle preživela poskus svoje ukinitve. Čeprav naj bi jo v postmodernem okolju zamenjala žanrsko bolj izmuzljiva besedila, se komedija, celo tista, ki jo v gledaliških listih označujejo brez pridevnika in jo zanima le zabavanje gledalcev, še zmeraj redno pojavlja na odrih. Še več, v veliko pogledih komedija ostaja bolj ali manj nespremenjena vse od prvih Aristofanovih, Menandrovih, Plavtovih in Terencijevih iger. Celo avantgardni avtorji in eksperimentalna gledališča, recimo Charles Ludlam ali 26000 couverts, se vedno znova vračajo k dobro preverjenim komičnim likom in obrazcem. Mar to pomeni, da pri dramskih žanrih pač ni simetrije?

Če ima Jacques Derrida prav, ko pravi, da »besedil brez žanra ni«, in takoj nato doda, »da pa tako sodelovanje še ne pomeni pripadanja«, bi trdoživost komedije lahko razložili preprosto kot posledico dejstva, da jo že v načelu zanima samo sodelovanje – sodelovanje občinstva s smehom – in da si nikoli ne prizadeva pripadati. Komedija je žanr, ki obstaja samo tu in zdaj, ki jo njeni gledalci lahko popolnoma razumejo le v določenem zgodovinskem trenutku in kulturnem kontekstu. V vseh drugih primerih se nujno prilagaja: bodisi jezikovnim razlikam ali pa tujemu okolju in novim družbenim razmeram. In prav zato je tako dobro pripravljena za preživetje. Medtem ko so celo tako priljubljene in pomembne literarne zvrsti, kot je tragedija ali ep, počasi izgubile veljavo in pogosto navsezadnje celo izginile, komedija še kar naprej uspešno kljubuje razvojnim pritiskom.

Letošnji Amfiteatrov simpozij bodo zato v prvi vrsti zanimala naslednja raziskovalna vprašanja:

• Kako se je gledališka komedija odzvala na pojav novih medijev (filma, radia, televizije, interneta)?

• Kaj je res novega v novih pojavnih oblikah komedije, kot so skeč, standup in improvizacija?

• Ali komedija nujno osvobaja ali pa pravzaprav vselej zagovarja povprečno?

• Je zaton novoveškega racionalizma in idej razsvetljenstva vplival na razvoj komedije?

• Bo kulturi ukinjanja (»cancel culture«) uspelo ukiniti tudi smisel za humor?

• Lahko komedija preživi odrski polom?

• Kako se komedija ukvarja, ali naj bi se ukvarjala, s kočljivimi temami in vsebinami?

• Kako se skozi komedijo kažeta družbena kritika in/ali politični aktivizem?

• Se komični subjekt spreminja ali ostaja statičen?

• Normalizacija komičnih junakov v sodobni dramatiki

• Vrste komike v sodobni slovenski komediji

• Intimno in družbeno v sodobni slovenski komediji

• Filozofski in sociološki pogledi na komedijo

• Kako se kaže odnos do telesa in telesnega v grotesknem gledališču/drami?

• Kakšna je sodobna groteska?

• Ali danes še obstaja zanimanje za groteskno ali pa je to kategorija, zavezana romantičnemu (Wolfgang Kayser) in (post)modernističnemu razumevanju sveta (karnevalskost – Bahtin)?

 

PROGRAM SIMPOZIJA

Četrtek, 5. oktobra 2023

10.00

Pozdravna nagovora:
red. prof. Tomaž Gubenšek, UL AGRFT

dr. Gašper Troha, SLOGI

10.20
Plenarno predavanje
Lada Čale Feldman: Alceste à bicyclette in Molièrova melanholična komedija – pomladitev ali izklop?

11.10: diskusija

11.30: odmor za kavo

11.45
Prvo zasedanje
Moderatorka: Maja Murnik

Ljudmil Dimitrov: Čehov: rojstvo komedije iz živega trupla tragedije

Mateja Pezdirc Bartol: Spolni stereotipi v sodobni slovenski komediji

Tomaž Toporišič: Parataktični absurdizem in (ne več) dramska komedija od Jesiha do Semenič in naprej

12.45: diskusija

13.15: kosilo

15.00
Drugo zasedanje
Moderator: Jure Gantar

Radka Kunderová: Omrtvičeni smeh? Komedija in politično v uprizoritvi Petra Lébla Naši naši nasilneži

Gašper Troha: Družbenokritični potencial komedije na primeru ekoloških tem

Ana Kocjančič: Edmond Audran: La Mascotte (Dekle sreče), opereta, ki je v režiji Bratka Krefta (1905–1996) postala sodobna commedia dell’arte

Martina Peštaj, Benjamin Zajc: Komično v umetnosti za otroke in mlade: kako otroci in mladi dojemajo humor in se nanj odzivajo

16.20: diskusija

16.45: odmor za kavo

17.00–18.30
Okrogla miza o komediji z gosti: Gregor Moder, Iva Š. Slosar
Moderator: Jakob Ribič

Petek, 6. oktober 2023

10.00
Plenarno predavanje
Jure Gantar: Anatomija fiaska

10.50: diskusija

11.10: odmor za kavo

11.30
Tretje zasedanje
Moderator: Gašper Troha

Jakob Ribič: Brecht in komedija

Maša Radi Buh, Nik Žnidaršič: Kje so meje? – kultura ukinjanja (»cancel culture«) in komedija

Samo Oleami: Improvizacijska komika onkraj poenotenja na najnižjih skupnih imenovalcih – praksa Maje Dekleva Lapajne

12.30: diskusija

13.00: zaključna diskusija simpozija

 

POVZETKI IN BIOGRAFIJE

 

Video posnetki simpozija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vodja simpozija: Jure Gantar

Pripravljalni odbor: Jure Gantar, Mateja Pezdirc Bartol, Blaž Lukan, Maja Murnik, Gregor Moder, Gašper Troha, Miha Čepeljnik

Kontakt:
Maja Murnik
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana, Slovenija
E amfiteater@slogi.si
T +386 31 504 432

Simpozij organiziramo:

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je nacionalni javni zavod, ustanovljen leta 2014
kot pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja. Poslanstvo inštituta je razvoj gledališke kulture in promocija gledališke umetnosti, ki se uresničujeta z raziskovanjem, preučevanjem, interpretiranjem, promoviranjem, ohranjanjem, dokumentiranjem in predstavljanjem slovenske gledališke kulture, gledališke dediščine in gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani opravlja izobraževalno, umetniško in raziskovalno delo v polju gledališča, radia, filma in televizije. Od ustanovitve leta 1945 do leta 1975 je delovala kot samostojni visokošolski zavod z rektorjem, nato pa je postala članica ljubljanske univerze. Amfiteater je znanstvena revija, ki objavlja izvirne članke s področja scenskih umetnosti v širokem razponu od dramskega gledališča, dramatike, plesa, performansa do hibridnih umetnosti. Avtorji in avtorice lahko analizirajo oblike in vsebine umetnin ter umetnostnih pojavov s področja scenskih umetnosti, njihovo zgodovino, sedanjost in prihodnost ter razmerje do drugih umetnostnih področij in širšega (družbenega, kulturnega, političnega …) konteksta.

 

 

 

Simpozij pripravljamo v sodelovanju z UL AGRFT v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.