dr. Henrik Neubauer (1929–2024)

Zapustil nas je spoštovani dr. Henrik Neubauer, ki je s svojo precizno, s kleno kondicijo podprto prezenco in s komaj dosežnim enciklopedičnim spominom zapustil nesebično sled tudi v popisovanju nekatalogiziranih arhivskih zbirk SLOGI – Slovenskega gledališkega inštituta. Sodelovali smo tudi pri izidu več publikacij, ki so neprecenljivo zabeležile našo gledališko zgodovino.

Med drugim se ga spomnimo kot koreografa v prelomni ambientalni postavitvi Goethejevega Fausta v režiji Balbine Battelino Baranovič v ljubljanskih Križankah julija 1959.
» /…/ jaz sem poleg koreografije še plesal in igral Siebla, ki je pri Goetheju moška vloga /…/ V Faustu sem bil še Satan in v obeh vlogah mi je Balbina Baranovič dala govoriti besedilo. Tako da sem pravzaprav imel tri funkcije – igranje, govor in koreografijo.«
»Henrik Neubauer ni bil le plesalec, v njem sem videla predvsem človeka zelo bogatega duha, njegova družina je bila zelo začudena, ko se je odločil za kariero plesalca. Po mojem mnenju je v plesu videl veliko več od tistega, kar se je v tistem času pavšalno razumelo kot ples (balet). Veliko več je videl in vedel. /…/ Z Neubauerjem sva sodelovala posebej v Faustu, dodal je plesne vložke, a ni bilo disharmonije med besedilom in plesom. Najino sodelovanje je bilo obojestransko: če je on prisluhnil moji interpretaciji besedila, sem prisluhnila njegovim pobudam. Tako je nastala harmonična predstava; kritiki pri nas je niso znali niti oceniti, medtem ko so tujci gledali predstavo povsem drugače.«
Iz intervjuja s Henrikom Neubauerjem in Balbino Battelino Baranovič (Jesenko, Primož. Rob v središču, Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967. Dokument Slovenskega gledališkega inštituta, št. 92, letnik 51, str. 313 in 300–301).

Tako smo ostali brez osebnosti, ob kateri se je védenje o zgodovini Festivala Ljubljana, začetkih eksperimentalnega gledališča v Viteški dvorani Križank in o vzpostavljanju vrste še ne preizkušenih gibalnih uprizoritvenih možnosti v institucijah po drugi svetovni vojni zdelo obnovljivo in dostopno.

Odslej bo možnost za to občutno manjša.

J. W. Goethe, Faust, režija Balbina Battelino Baranović, Eksperimentalno gledališče, premiera 6. 7. 1959, preddverje Križank. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Fotografija na naslovnici: Henrik Neubauer kot Paž (v: Fran Lhotka, Srednjeveška ljubezen, režija in koreografija Pia in Pino Mlakar, SNG v Ljubljani – Opera, 1950/51). Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.