Slovenski gledališki inštitut
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana
T: 01 241 5800
E: slogi@slogi.si
S: www.slogi.si
Zapustil nas je spoštovani dr. Henrik Neubauer, ki je s svojo precizno, s kleno kondicijo podprto prezenco in s komaj dosežnim enciklopedičnim spominom zapustil nesebično sled tudi v popisovanju nekatalogiziranih arhivskih zbirk SLOGI – Slovenskega gledališkega inštituta. Sodelovali smo tudi pri izidu več publikacij, ki so neprecenljivo zabeležile našo gledališko zgodovino.
Med drugim se ga spomnimo kot koreografa v prelomni ambientalni postavitvi Goethejevega Fausta v režiji Balbine Battelino Baranovič v ljubljanskih Križankah julija 1959.
» /…/ jaz sem poleg koreografije še plesal in igral Siebla, ki je pri Goetheju moška vloga /…/ V Faustu sem bil še Satan in v obeh vlogah mi je Balbina Baranovič dala govoriti besedilo. Tako da sem pravzaprav imel tri funkcije – igranje, govor in koreografijo.«
»Henrik Neubauer ni bil le plesalec, v njem sem videla predvsem človeka zelo bogatega duha, njegova družina je bila zelo začudena, ko se je odločil za kariero plesalca. Po mojem mnenju je v plesu videl veliko več od tistega, kar se je v tistem času pavšalno razumelo kot ples (balet). Veliko več je videl in vedel. /…/ Z Neubauerjem sva sodelovala posebej v Faustu, dodal je plesne vložke, a ni bilo disharmonije med besedilom in plesom. Najino sodelovanje je bilo obojestransko: če je on prisluhnil moji interpretaciji besedila, sem prisluhnila njegovim pobudam. Tako je nastala harmonična predstava; kritiki pri nas je niso znali niti oceniti, medtem ko so tujci gledali predstavo povsem drugače.«
Iz intervjuja s Henrikom Neubauerjem in Balbino Battelino Baranovič (Jesenko, Primož. Rob v središču, Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967. Dokument Slovenskega gledališkega inštituta, št. 92, letnik 51, str. 313 in 300–301).
Tako smo ostali brez osebnosti, ob kateri se je védenje o zgodovini Festivala Ljubljana, začetkih eksperimentalnega gledališča v Viteški dvorani Križank in o vzpostavljanju vrste še ne preizkušenih gibalnih uprizoritvenih možnosti v institucijah po drugi svetovni vojni zdelo obnovljivo in dostopno.
Odslej bo možnost za to občutno manjša.
Fotografija na naslovnici: Henrik Neubauer kot Paž (v: Fran Lhotka, Srednjeveška ljubezen, režija in koreografija Pia in Pino Mlakar, SNG v Ljubljani – Opera, 1950/51). Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.