Tipkopis iz arhiva ljubljanske Drame je inspicientska knjiga Franja Murglja iz leta 1929. Prvo slovensko uprizoritev je režiral Osip Šest, v glavnih vlogah pa so nastopili Ivan Levar, Zvonimir Rogoz, Mila Šarič in Marija Nablocka, kar je razvidno tudi iz zasedbe v tipkopisu.
Za prvo srečanje s to renesančno komedijo so v ljubljanski Drami izbrali Zweigovo priredbo. Šele čez štirideset let so uprizorili Jonsonovo izvirno besedilo oziroma prevod Janeza Menarta (1970), ki je izšel v knjigi Drame angleške renesanse (1976) skupaj s še dvema Menartovima prevodoma, Tragedijo o doktorju Faustu Christopherja Marlowa in Kydovo Špansko tragedijo:
Pesnik in prevajalec Fran Albreht (1889-1963) je deloval tudi kot eden najpomembnejših gledaliških kritikov svojega časa. Bil je dolgoletni urednik revije Ljubljanski zvon in med ustanovitelji revije Sodobnost. Prevajal je iz nemščine, francoščine, angleščine, češčine, iz južnoslovanskih in drugih jezikov. Prevedel je številna, tudi zelo obsežna prozna dela, intenzivno pa se je ukvarjal tudi z dramatiko v časovnem razponu od antičnih tragedij do sodobnih besedil. Med avtorji, ki jih je prevajal, so med drugimi: Sofokles (Kralj Ojdip, Antigona, Elektra), Molière (George Dandin ali Prevarani soprog), F. Hebbel (Judit), F. Schiller (Kovarstvo in ljubezen, Don Karlos, Razbojniki), J. W. Goethe (Ifigenija na Tavridi, Torquatto Tasso), A. Strindberg (Gospodična Julija), H. Ibsen (John Gabriel Borkman, Gospa Inger na Oestrotu), G. B. Shaw (Pygmalion, Kandida, Kako zabogatiš), O. Wilde (Bunbury oziroma Važno je ostati resen), B. Brecht, K. Weill (Beraška opera), B. Nušić (Gospa ministrica, Beograd nekdaj in sedaj), M. Begović (Božji človek) in M. Krleža (Gospoda Glembajevi, Leda).
Zweigovo priredbo Jonsonove komedije je konec osemdesetih let na novo prevedla Mojca Kranjc.
