Janez E. Krek

Tri sestre (1910)

LJUDSKA IGRA

Podnaslov: Igra v treh dejanjih

ŠTEVILO OSEB: 9 (5ž, 4m)

KRAJ IN ČAS DOGAJANJA: Selška in Poljanska dolina (Selca in Gorenja vas) v času nastanka igre.

VIR: Besedilo je skupaj s Krekovo igro Turški križ založilo Katoliško izobraževalno društvo iz Selc leta 1910.

PODATKI O AVTORJU

Janez Evangelist Krek (1865–1917) je bil politik, duhovnik, teolog, publicist ter pisec številnih strokovnih, zgodovinskih, teoloških in leposlovnih del. Bil je dolgoleten poslanec v državnem in deželnem zboru, posvečal pa se je predvsem izboljšanju socialnega položaja kmetov in delavcev. Ustanavljal je društva, zadruge, posojilnice, strokovne šole, konzumne verige za preskrbo delavstva, zavode za zaposlovanje (posredovalnice za delo), pokojninske sklade, kulturne in športne zveze društev. Z gospodarskim reševanjem slovenskega kmečkega prebivalstva je vplival na zmanjšanje izseljevanja. V svojem političnem programu, ki ga je razumel kot krščanski socializem, se je zavzemal za gospodarsko in politično preživetje Slovencev, ki je bilo po njegovem mnenju odvisno od izboljšanja socialnega položaja in uspešnega vsestranskega organiziranja gospodarskega ter kulturnega življenja. Podpiral je zahtevo po splošni in enaki volilni pravici in poudarjal pomen izobraževanja, tudi neformalnega. Med njegove najpomembnejše razprave sodijo Črne bukve  kmečkega stanu (1895). V delu je  analiziral kmetijstvo in gospodarstvo številnih dežel. Krekova najobsežnejša monografija, ki obsega več kot šesto strani, je Socijalizem (1901). V delu je podal svoje videnje zgodovine in razvoja socialističnih idej in gibanj. Krekovi biografi so evidentirali nekaj tisoč govorov in okoli šest tisoč člankov, pisal pa je tudi pesmi, prozo in dramska dela.

Prvemu dramskemu poskusu Sv. Ciril in Metod stopita na slovansko zemljo (1885) je sledil niz iger z izključno moškimi vlogami; avtor jih je napisal za uprizarjanje v društvih, ki so imela v njegovem času izključno moško (ali izključno žensko) članstvo: Pravica se je izkazala (1892), Cigan čarovnik (1897) in Občinski tepček (objavljena 1908, nastala vsaj deset let prej).

Pozneje je napisal še enako število iger z mešano zasedbo: Turški križ (1910), Tri sestre (1910), dramo Sv. Lucija (1913) in Ob vojski (2017).

Krek ni imel velikih literarnih ambicij. Večina iger je nastala na pobudo prijateljev in članov društev za potrebe njihovega gledališkega ustvarjanja. V Slovenski krščansko-socialni zvezi, ki jo je ustanovil, je organiziral izdajanje Zbirke ljudskih iger, v kateri sta izšli tudi dve njegovi burki. Uprizoritev svojih besedil zaradi preobilice drugega dela ni spremljal, ohranil pa se je podatek, da je kot igralec sodeloval pri slovenskih ljubiteljskih predstavah na Dunaju (Ob 50 letnici dr. Janeza Evangelista Kreka, 2017, str. 49).

ŽENSKO VPRAŠANJE

Če pogledamo besedilo skozi prizmo vzgojne teze, da se mora žena podrejati možu – Krek jo preobleče v svojo priljubljeno formo ljudske igre s petjem – se nam lahko zdi tekst Tri sestre precej mačistična drama, ki brez zadržkov slavi patriarhat, sloneč na moški fizični in psihični premoči. Moški v Treh sestrah so v vseh pogledih pametnejši od šibkejšega spola in ženske na srečo počasi spoznavajo, da je zanje najbolje, da se jim prostovoljno podredijo.

Prostovoljno žensko slavljenje patriarhata je predvidljivo; tisto, kar je v Krekovi igri in tudi v zgodovinski drami Turški križ, ki je izšla v isti knjižici, presenetljivo, je stopnja verbalne in siceršnje svobode, ki so je deležne njegove dramske ženske. V vsakem pogledu imajo precej besede, pogosto so upoštevane in vse prej kot tlačene in zatrte. Njihovo togoto in tečnobo moški v glavnem tolerirajo ter njihove ideje – vsaj tiste, ki so tehtne – tudi razumejo kot popolnoma enakopravne.

Besedilo Tri sestre je obravnavano tudi v knjigi Premagovanje blata (1. del). Knjiga spada v obsežno zbirko analiz slovenskih gledaliških iger izpod peresa Tarasa Kermaunerja, ki je izhajala pod naslovom Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija Slovenske dramatike.

Slovenski gledališki muzej je bil založnik obsežne zbirke analiz slovenskih gledaliških iger izpod peresa Tarasa Kermaunerja, ki je izhajala pod naslovom Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija Slovenske dramatike. Krekovi igri Cigan čarovnik se je med drugim posvečal tudi v knjigi Premagovanje blata (1. del).

VSEBINA

Tri odrezave, odločne in večinoma slabovoljne sestre iz premožne kmetije drvijo v zakonski stan. Starejša, ki ji grozi, da bo ostala samska, je najbolj togotna, mlajši dve pa že imata ženina, vendar to ne vpliva bistveno na njuno razpoloženje.

Prva se poroči z organistom in pevovodjo. Možakar je prijazen in mehak in mlada žena mu po divjem prepiru, ki ga je sama izzvala, že po tednu dni uide z doma.

Drugo sestro, odločno in v vseh pogledih bolj fantovsko kot dekliško – tudi pri kmečkih opravilih – pride snubit mladi kmet iz sosednje doline. V zaključnem dejanju se ponovi dogajanje iz organistovega doma, vendar se tokrat mladoporočenca ne razideta. Mož se odloči za svojevrstno dresuro oziroma šok terapijo, pri čemer v marsičem spominja na Petruchia iz Shakespearove Ukročene trmoglavke. Premeteni in odločni mladenič raztrga in razbije vse, s čemer žena ni zadovoljna in zapodi tudi deklo, ki je pri hiši že trideset let, ker nevesti ni všeč njeno ravnanje. Ženi ves čas daje prav v njenih zmotah in ko posledice njenega nepremišljenega obnašanja postanejo že neznosne, najpametnejša med tremi sestrami uvidi, da je v zmoti. Njeno spoznanje zmote je hitro in temeljito.

V trenutkih njenega razsvetljenja se k njej zateče pobegla sestra, ki je deležna lekcije, ki je ni pričakovala od svoje togotne in srborite sorojenke:

Tvoj mož je; on je glava in ubogati ga moraš v vseh rečeh, ki niso greh. Mož ima pameti več kot ti (str. 97).

Medtem se na kmetijo pripeljejo tudi starši z najstarejšo hčerjo, ki je končno našla snubca:

Majda: Star je, vdovec je; pa nič ne dene, vzamem ga, da bom tudi jaz svojčas deležna tistega veselja, ki gleda Ani in Špeli iz oči.

Ana: Samo prej, kot sem se jaz, se nauči, da je mož – glava (str. 100).