Pričujoči Letopis je triintrideseti po vrsti in je obenem 38. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967), ki je prvič izšel ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu Oder), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči. Statistična razpredelnica Letopisa prinaša še druge številčne podatke o posameznih gledališčih pa tudi seštevke vseslovenske produkcije v sezoni 2024/25: skupno število vseh igranih del, število igranih slovenskih avtorjev, število igranih tujih avtorjev, število premier, repriz, gostovanj in vseh ponovitev.
Letopis, ki ga je letos šestič uredil Matic Kocijančič, zajema vse gledališke zvrsti, dramsko in postdramsko gledališče, operno gledališče, balet in ples, lutkovno gledališče ter tudi radijsko igro, vpeljujejo pa ga uvodniki specialistov za posamezno zvrst. V Slovenskem gledališkem letopisu 2024/2025 so to Kaja Novosel (dramsko in postdramsko gledališče), Anja Ivec (operno gledališče), Jaka Bombač (balet in ples), Tjaša Bertoncelj (lutkovno gledališče) in Klemen Markovčič (radijska igra).
Sestavil in uredil:
Matic Kocijančič
Spremne interpretacije:
KAJA NOVOSEL (dramsko in postdramsko gledališče): Jasnost pogleda in mnoštvo horizontov
ANJA IVEC (operno gledališče): Med tradicijo in sodobnejšimi iskanji
JAKA BOMBAČ (balet in ples): Kolektivne prakse in novi začetki
TJAŠA BERTONCELJ (lutkovno gledališče): Med ambicijo in realizacijo
KLEMEN MARKOVČIČ (radijska igra): Radijska igra med studiem in javnim dogodkom