Nosoroge (1959) je avtor Eugène Ionesco (1909-1994) imenoval »protinacistična igra«. V študentskih letih je v Bukarešti tridesetih let doživljal transformacijo družbe, ki jo je obsedel militantni totalitarizem. Kolegi in profesorji so demokratične poglede čez noč zamenjali s fanatičnimi in nasilnimi gesli. »Kot bi postali nosorogi« je dogajanje pozneje komentiral Ionesco.
V majhnem podeželskem mestu se nenadoma pojavijo nosorogi. V strahu pred njimi prebivalci žrtvujejo svobodo in pristanejo na enoumje. V družbi poteka proces sprejemanja in upravičevanja zla. Posledično se vse več ljudi spreminja v nosoroge. Glavni junak, Bérenger, se čredi podivjanih živali na koncu upre, čeprav mu grozi, da ga bodo poteptale. Besedilo s pomočjo grotesknih elementov prikazuje mehanizme vznika totalitarizma, ki ljudi spreminja v zveri.
Prva slovenska uprizoritev je nastala že leta 1961 v ljubljanski Drami. Besedilo je prevedel Jože Javoršek, skoraj pol stoletja pozneje pa še Primož Vitez. Prevod je nastal za mariborsko uprizoritev (2007/08).
Leta 2016 je v Cankarjevem domu gostovala uprizoritev Nosorogov Narodnega gledališča Marina Sorescuja iz romunske Krajove v režiji Roberta Wilsona. Letošnje gostovanje v MGL v sklopu gledališkega festivala RUTA (Kazalište Ulysses iz Zagreba) bo morda zbudilo in spodbudilo tudi katero od naših gledališč za ponovno uprizarjanje Ionescove igre – še preden se vsi spremenimo v nosoroge.