Knjiga akademika Tarasa Kermaunerja Krvavi ples nadaljuje raziskavo dramatike slovenske politične emigracije, dramskih besedil avtorjev, ki so v izgnanstvu pisali dramatiko. Ta je v Kermaunerjevem videnju – ne glede na ideološke razlike – vendarle del sodobne (povojne) slovenske dramatike. Razprava se posveča dvema dramskima besediloma in sicer Kravi Španiji (1939), ki jo je napisal Niko Jeločnik in Plesu v Trnovem Cvetka Golarja (1942). Ob tem pa avtor izhaja iz svoje analize iz leta 1992 o Jeločnikovi drami Vstajenje kralja Matjaža, ki jo razlaga s pojmoma, zajetima v samem naslovu pričujoče razprave, in sicer s plesom kot prispodobo za vojni čas, katerega temeljna značilnost je kri: trpljenje, muka, smrt. Obenem pa pojem plesa – paradoksno – vzbuja tudi občutek pravljičnosti, celo lahkotnosti, saj kar nekam samoumevno vodi h končni zmagi »prave naše svete stvari«.
Vsebine dram: Alenka Goljevšček
Računalniške risbe: Ajda Kermauner