300 let Škofjeloškega pasijona

Boris Kobe: Škofjeloški pasijon, olje na lesu, 181 x 208 cm. Naslikano po naročilu Slovenskega gledališkega muzeja leta 1967. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Boris Kobe: Škofjeloški pasijon, olje na lesu, 181 x 208 cm. Naslikano po naročilu Slovenskega gledališkega muzeja leta 1967. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Predstavljamo vam zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja. Aprila 2021, ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona predstavljamo sliko, ki jo je po naročilu Slovenskega gledališkega muzeja leta 1967 naslikal Boris Kobe in je na ogled na naši stalni razstavi Hoja za gledališčem. Od jezuitov do Cankarja.

Škofjeloški pasijon je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku ter najstarejša v celoti ohranjena režijska knjiga v Evropi, po kateri pasijon uprizarjajo še danes. Znameniti rokopis, ki ga je zapisal kapucin Lovrenc Marušič, pater Romuald (1676–1748), hrani Kapucinski samostan v Škofji Loki. V letu 2021 obeležujemo 300-letnico Škofjeloškega pasijona. Verjetno so ga uprizorili že leta 1715, zagotovo pa na veliki petek leta 1721. Konec 18. stoletja je bil pasijon ukinjen, nato pa prirejen in ponovno odigran leta 1936. Naslednje uprizoritve, po originalnem zapisu, so bile leta 1999, 2000, od leta 2009 pa pasijon uprizarjajo vsakih šest let, v letu 2021 je uprizoritev preprečil korona virus. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

 

Iz naših zbirk – plakat april 2021:

Iskanje po vsebini

Iskanje
Preskoči na vsebino