Izšla je druga letošnja številka znanstvene revije Amfiteater, edine slovenske znanstvene revije za področje teatrologije in študijev scenskih umetnosti. Tokrat prinaša temi, ki ju raziskujemo v zadnjih dveh letih. Prva so spremembe v dramski pisavi in gledališču po letu 2000, druga pa vprašanje skupnosti v uprizoritvenih umetnostih. O obeh smo diskutirali na Amfiteatrovih simpozijih v letih 2020 in 2021, v objavljenih razpravah pa dobivata bolj jasno in izčiščeno obliko.
Številko uvaja razprava Tomaža Toporišiča »Kako lahko v umetnosti in teoriji interpretiramo (ne več) dramske tekste in gledališče?« V njej avtor natančno analizira različne aktualne dramske pisave na Slovenskem in v tujini ter ugotavlja, 1. da je postdramsko gledališče nadaljevanje in ne prelom s tradicijo, 2. da sodobna dramatika pogosto dekonstruira nasprotje med prezentacijo in reprezentacijo in 3. da vse to stori na izrazito dramatičen način.
Almir Bašović nadalje osvetljuje postdramsko gledališče kot kontinuiteto tradicije. Najprej opozori na dolgo tradicijo manieristične literature, ki ji pripada in ki sega nazaj do Aristofanovih komedij. V nadaljevanju prevprašuje inovativnost nekaterih temeljnih določil postdramskega, kot sta fragmentarnost dramske forme in dogodkovnost dramske pisave. Tudi ti določili najde že v zgodovini dramatike in njeni teoriji od Aristotela in Platona dalje. Postdramsko gledališče je torej pojav, ki išče nove smeri in prevprašuje sam medij gledališča oz. uprizoritvenih umetnosti.
Prvi del številke dopolnjuje empirična raziskava Kim Komljanec o sodobni slovenski dramatiki. S pomočjo anketnega vprašalnika je analizirala produkcijske možnosti sodobne slovenske dramatike in možnosti njenega uprizarjanja ter mednarodne promocije. Analiza pokaže, da je za uspešnost slovenske dramatike potrebna načrtna podpora v obliki podpore piscem, stalnega prostora za uprizarjanje in enotne točke promocije v mednarodnem prostoru. To temo dopolnjujejo osebne izkušnje enaindvajsetih avtorjev, ki so jih uveljavljene dramatičarke – Simona Semenič, Jera Ivanc, Simona Hamer in Kim Komljanec – strnile v t. i. scenarij za informans. Te so večinoma negativne in kažejo na zapostavljenost dramskega avtorja in njegovega dela v gledališču.
Tema skupnosti se tokrat veže na t. i. male umetnosti (kleinkunst) in jo odpira beograjska raziskovalka Irena Ristić. Prek analize beograjske dragovske scene in intervjujev z umetniki raziskuje načine vzpostavljanja kolektiva, ki odmeva v samih uprizoritvah in alternativnih načinih družbenosti, ki jih skušajo uveljaviti. Pokaže, da je spoštovanje različnosti in vztrajanje v njih predpogoj za delovanje gledaliških kolektivov, obenem pa tudi pogoj za uspešno družbeno delovanje umetniških projektov.
Zala Dobovšek v svoji razpravi razgrne aktualno sceno malih umetnosti pri nas. Gre za marginalizirane ustvarjalce, ki so prav s te pozicije lahko še bolj ironični in družbeno kritični. Pri tem je zanimivo, da gre za zelo različne ustvarjalce glede na njihov družbeni angažma in obliko delovanja. Tako na eni strani analizira festival Mesto žensk in delovanje Andreja Rozmana – Roze, Marka Breclja ter Matije Solceta, na drugi strani pa kolektive, kot so Kabaret Tiffany, Mismo Nismo in Hupa Brajdič. Na ta način pokaže pestrost in živost teh uprizoritvenih žanrov.
Številko zaključuje recenzija knjige Zakaj gledališče: kriza in prenova mladega nemškega teatrologa in kritika Jakoba Haynerja, ki jo je napisala Tajda Lipicer. Tudi ta se sprašuje, zakaj danes sploh še gledališče in kakšno gledališče potrebujemo v skrajno mediatiziranem svetu.
Razprave / Articles
Tomaž Toporišič
Kako lahko v umetosti in teoriji interpretiramo (ne več) dramske tekste in gledališče?
How Can We Interpret the 21st-Century (No Longer) Dramatic Texts and Theatre in Art and Theory?
Almir Bašović
Tesnobnost samodefiniranja in znamenja krize – Fragmentarnost, performantivnost, postdramsko
Self-Determination Anxiety and Signs of Crisis – Fragmentation, Performativity, Postdramatic
Kim Komljanec
Sodobna slovenska dramatika na začetku tretjega desetletja novega tisočletja – kje je in kam z njo?
Contemporary Slovenian Drama at the Beginning of the Third Decade
Irena Ristić
Skupnosti in usklajevanje v malih umetnostih
Collectives and Commoning in Small Arts
Zala Dobovšek
Formati in potenciali lokalne “male umetnosti”
Formats and Potentials of Local Small Arts (Kleinkunst)
Eseji / Essays
Simona Hamer, Jera Ivanc, Kim Komljanec in Simona Semenič
Recenzije / Reviews
Tajda Lipicer
Zakaj sploh še gledališče in ne raje nič?
Navodila za avtorje / Submission Guidelines
Vabilo k razpravam / Call for Papers
Glavni in odgovorni urednik: doc. dr. Gašper Troha (Univerza v Ljubljani)
Uredniški odbor: dr. Zala Dobovšek (Univerza v Ljubljani), mag. Primož Jesenko (Slovenski gledališki inštitut), dr. Matic Kocijančič (Slovenski gledališki inštitut), prof. dr. Bojana Kunst (Justus-Liebig-Universität Gießen, DE), doc. dr. Blaž Lukan (Univerza v Ljubljani), izr. prof. dr. Aldo Milohnić (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Murnik (Inštitut za nove medije), red. prof. dr. Barbara Orel (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Šorli (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Tomaž Toporišič (Univerza v Ljubljani)
Mednarodni uredniški odbor: Mark Amerika, MFA (University of Colorado, US), izr. prof. dr. Marin Blažević (Sveučilište u Zagrebu, HR), Ramsay Burt, PhD (De Montfort University, GB), Joshua Edelman, PhD (Manchester Metropolitan University, GB), Jure Gantar, PhD (Dalhousie University, CA), Anna Maria Monteverdi, PhD (Università degli Studi di Milano, IT), Janelle Reinelt, PhD (The University of Warwick, GB), Anneli Saro, PhD (Tartu Űlikool, EE), prof. dr. Miško Šuvaković (Univerzitet Singidunum, RS), prof. Stephen Elliot Wilmer (Trinity College Dublin, IE)
Soizdajatelja: Slovenski gledališki inštitut, (zanj Mojca Kreft, direktorica) in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (zanjo Tomaž Gubenšek, dekan)
Revijo Amfiteater je ustanovila UL AGRFT. V letu 2015 je revija začela izhajati v soizdajateljstvu s SLOGI. Ob tem pa ostaja univerzitetna znanstvena revija, z dvema številkama v letniku.
