Prva številka revije Amfiteater za leto 2022 prinaša obsežen tematski blok Sodobna dramatika po l. 2000. Tematski del zaokrožujeta razpravi, ki vsaka na svoj način dopolnjujeta to temo. Matic Kocijančič analizira uprizoritve Sofoklejeve Antigone na slovenskih poklicnih odrih, Luka Benedičič pa s poskusom povezati Brechtov pojem Gestusa z ritualom in tabujem ponovno odpira temo etične in politične moči gledališča.
Številko zaključujejo recenzije aktualnih monografij s področja. Tokrat predstavljamo Gledališče upora Alda Milohnića, zbornik Adapting Greek Tragedy: Contemporary Contexts for Ancient Texts, ki sta ga uredila Vayos Liapis in Avra Sidiropoulou, ter Ekvinokcij Marjana Kozine Boruta Smrekarja.
V dramatiki enaindvajsetega stoletja se na Slovenskem, pa tudi drugod po Evropi in zahodnem svetu, dogajajo korenite spremembe. Odnos med dramskim besedilom in odrom se vedno znova zaostruje ter niha enkrat k besedilu, drugič h gledališkemu dogodku. Soobstaja več pristopov oz. pogledov na dramski tekst, ki se med seboj prepletajo, se izmenjujejo in producirajo nove izzive tako za dramsko pisanje kot za njegovo uprizarjanje.
V tematskem bloku domači in tuji raziskovalci odpirajo štiri temeljne teme:
- Kako ohraniti gledališki dogodek, ki mu je besedilo le izhodišče in ki je bistveno določen z vsakokratno avtopoetsko feedback zanko? Kako torej sploh pristopiti k tem uprizoritvenim besedilom?
- Koliko je postdramsko gledališče res prelom oz. ali je njegov prelom z reprezentacijo mogoče iskati že v tradiciji metadrame?
- Kako radikalno prelamlja postdramsko gledališče z nekaterimi temeljnimi elementi teorije drame (npr. z dramskim značajem)?
- Katere so vsebinske in formalne značilnosti dramatike, ki jo piše najmlajša generacija t. i. milenijcev?
Prvo temo odpre Aleksandra Jovičević, ki raziskuje sodobna uprizoritvena besedila. Slednja morajo upoštevati tako spremembe besedilne predloge v uprizoritvi kot tudi aktivno vlogo gledalcev, ki ta hipertekst soustvarjajo. S študijami posameznih uprizoritev ali uprizoritvenih praks ta razmislek dopolnjujejo Zuzana Timčíková, Zala Dobovšek in Hana Strejčková.
Drugo temo odpira Lada Čale Feldman, ki razpravlja o nasprotju med reprezentacijo in prezenco v postdramskem gledališču ter se sprašuje, ali bi lahko odmik od reprezentacije iskali že v metadramskih tekstih v preteklosti. V ta sklop spadata tudi razpravi Krištofa Jacka Kozaka in Lare Jerkovič.
Tretjo temo začrta Jure Gantar z razmislekom o dramskem značaju, ki v postdramskem gledališču razpada oz. postaja vedno bolj fragmentaren, a se zdi, da v postdramski komediji ni povsem tako. Različne teme v sodobnem dramskem pisanju analizirata tudi Pavel Ocepek in Hanna Veselovska.
V četrto temo se najprej uvršča razprava Lucije Ljubić in Martine Petranović o poetičnih tendencah v sodobni hrvaški dramatiki. Podobo najmlajše generacije pa izrišejo še Varja Hrvatin, Maša Radi Buh in Jakob Ribič ter Benjamin Zajc.
Tokratna številka tako odstira številna vprašanja in izrisuje kompleksno podobo dramskega pisanja zadnjih dvajsetih let.
Sodobna dramatika po letu 2000
Contemporary Drama after the Year 2000
Razprave / Articles
Sodobna dramatika po letu 2000 / Contemporary Drama after the Year 2000
Aleksandra Jovičević
Z odra na papir: nove oblike uprizoritvenega besedila
From Stage to Page: New Forms of the Performance Text
Lada Čale Feldman
Jure Gantar
Smrt značaja v postdramski komediji
The Death of Character in Postdramatic Comedy
Lucija Ljubić, Martina Petranović
Poetične tendence sodobnega hrvaškega dramskega pisanja
Poetic Tendences in Contemporary Croatian Playwriting
Krištof Jacek Kozak
Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer
Post-postdramatic Reincarnations of Classic Tragedies: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer
Lara Jerković
Dramska forma in etična razsežnost besedila gostija Simone Semenič
Dramatic Form and the Ethnical Dimension of the Text the feast by Simona Semenič
Pavel Ocepek
Seksualno osvobojena ženska: seksualnost in seksualne kulture v dveh dramah Simone Semenič
The Sexually Liberated Woman: Sexuality and Sexual Cultures in T Simone Semenič
Zuzana Timičková
Avtentičnost v delih avtobiografskega gledališča: pristopi milenijske generacije
Authenticity in Authorial Works of Devised Theatre: Approaches of the Millennials
Zala Dobovšek
The Bailiff Jernej (2018): Documentary Representation of Poverty and Social Shame
Hana Strejčková
Hanna Veselovska
Dramatika enaindvajsetega stoletja in nova resničnost na družbenih omrežjih
The 21st Century Drama and the New Reality of Social Networks
Varja Hrvatin, Maša Radi Buh, Jakob Ribič
Benjamin Zajc
Substanca milenijske dramske pisave v našem prostoru
The Substance of Millennial Playwriting in Slovenia, Croatia and Serbia
Razprave / Articles
Matic Kocijančič
Sofoklejeva Antigona na slovenskih poklicnih odrih
Sophocles’s Antigone on Slovenian Professional Stages
Luka Benedičič
Gestus in tabu: študija Bertolta Brechta
Gestus and Taboo: A Study of Bertolt Brecht
Eseji / Essays
Ivanka Apostolova Baskar
Ljudmil Dimitrov
Recenzije / Reviews
Lev Kreft
Aldo Milohnić
Adaptacija kot reaktualizacija antične dramatike
Lovrenc Rogelj
Kozinov Ekvinokcij na križišču dejstev, konteksta in estetike
Navodila za avtorje / Submission Guidelines
Vabilo k razpravam / Call for Papers
Glavni in odgovorni urednik: doc. dr. Gašper Troha (Univerza v Ljubljani)
Uredniški odbor: dr. Zala Dobovšek (Univerza v Ljubljani), mag. Primož Jesenko (Slovenski gledališki inštitut), dr. Matic Kocijančič (Slovenski gledališki inštitut), prof. dr. Bojana Kunst (Justus-Liebig-Universität Gießen, DE), doc. dr. Blaž Lukan (Univerza v Ljubljani), izr. prof. dr. Aldo Milohnić (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Murnik (Inštitut za nove medije), red. prof. dr. Barbara Orel (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Šorli (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Tomaž Toporišič (Univerza v Ljubljani)
Mednarodni uredniški odbor: Mark Amerika, MFA (University of Colorado, US), izr. prof. dr. Marin Blažević (Sveučilište u Zagrebu, HR), Ramsay Burt, PhD (De Montfort University, GB), Joshua Edelman, PhD (Manchester Metropolitan University, GB), Jure Gantar, PhD (Dalhousie University, CA), Anna Maria Monteverdi, PhD (Università degli Studi di Milano, IT), Janelle Reinelt, PhD (The University of Warwick, GB), Anneli Saro, PhD (Tartu Űlikool, EE), prof. dr. Miško Šuvaković (Univerzitet Singidunum, RS), prof. Stephen Elliot Wilmer (Trinity College Dublin, IE)
Soizdajatelja: Slovenski gledališki inštitut, (zanj Mojca Kreft, direktorica) in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (zanjo Tomaž Gubenšek, dekan)
Revijo Amfiteater je ustanovila UL AGRFT. V letu 2015 je revija začela izhajati v soizdajateljstvu s SLOGI. Ob tem pa ostaja univerzitetna znanstvena revija, z dvema številkama v letniku.
