Gašper Troha (urednik)

Amfiteater, Revija za teorijo scenskih umetnosti, Letnik 10, Številka 1

Prva številka revije Amfiteater za leto 2022 prinaša obsežen tematski blok Sodobna dramatika po l. 2000. Tematski del zaokrožujeta razpravi, ki vsaka na svoj način dopolnjujeta to temo. Matic Kocijančič analizira uprizoritve Sofoklejeve Antigone na slovenskih poklicnih odrih, Luka Benedičič pa s poskusom povezati Brechtov pojem Gestusa z ritualom in tabujem ponovno odpira temo etične in politične moči gledališča.

Številko zaključujejo recenzije aktualnih monografij s področja. Tokrat predstavljamo Gledališče upora Alda Milohnića, zbornik Adapting Greek Tragedy: Contemporary Contexts for Ancient Texts, ki sta ga uredila Vayos Liapis in Avra Sidiropoulou, ter Ekvinokcij Marjana Kozine Boruta Smrekarja.

V dramatiki enaindvajsetega stoletja se na Slovenskem, pa tudi drugod po Evropi in zahodnem svetu, dogajajo korenite spremembe. Odnos med dramskim besedilom in odrom se vedno znova zaostruje ter niha enkrat k besedilu, drugič h gledališkemu dogodku. Soobstaja več pristopov oz. pogledov na dramski tekst, ki se med seboj prepletajo, se izmenjujejo in producirajo nove izzive tako za dramsko pisanje kot za njegovo uprizarjanje.

V tematskem bloku domači in tuji raziskovalci odpirajo štiri temeljne teme:

  1. Kako ohraniti gledališki dogodek, ki mu je besedilo le izhodišče in ki je bistveno določen z vsakokratno avtopoetsko feedback zanko? Kako torej sploh pristopiti k tem uprizoritvenim besedilom?
  2. Koliko je postdramsko gledališče res prelom oz. ali je njegov prelom z reprezentacijo mogoče iskati že v tradiciji metadrame?
  3. Kako radikalno prelamlja postdramsko gledališče z nekaterimi temeljnimi elementi teorije drame (npr. z dramskim značajem)?
  4. Katere so vsebinske in formalne značilnosti dramatike, ki jo piše najmlajša generacija t. i. milenijcev?

Prvo temo odpre Aleksandra Jovičević, ki raziskuje sodobna uprizoritvena besedila. Slednja morajo upoštevati tako spremembe besedilne predloge v uprizoritvi kot tudi aktivno vlogo gledalcev, ki ta hipertekst soustvarjajo. S študijami posameznih uprizoritev ali uprizoritvenih praks ta razmislek dopolnjujejo Zuzana Timčíková, Zala Dobovšek in Hana Strejčková.

Drugo temo odpira Lada Čale Feldman, ki razpravlja o nasprotju med reprezentacijo in prezenco v postdramskem gledališču ter se sprašuje, ali bi lahko odmik od reprezentacije iskali že v metadramskih tekstih v preteklosti. V ta sklop spadata tudi razpravi Krištofa Jacka Kozaka in Lare Jerkovič.

Tretjo temo začrta Jure Gantar z razmislekom o dramskem značaju, ki v postdramskem gledališču razpada oz. postaja vedno bolj fragmentaren, a se zdi, da v postdramski komediji ni povsem tako. Različne teme v sodobnem dramskem pisanju analizirata tudi Pavel Ocepek in Hanna Veselovska.

V četrto temo se najprej uvršča razprava Lucije Ljubić in Martine Petranović o poetičnih tendencah v sodobni hrvaški dramatiki. Podobo najmlajše generacije pa izrišejo še Varja Hrvatin, Maša Radi Buh in Jakob Ribič ter Benjamin Zajc.

Tokratna številka tako odstira številna vprašanja in izrisuje kompleksno podobo dramskega pisanja zadnjih dvajsetih let.

Kolofon

Kazalo

Sodobna dramatika po letu 2000

Contemporary Drama after the Year 2000

Razprave / Articles

Sodobna dramatika po letu 2000 / Contemporary Drama after the Year 2000

Aleksandra Jovičević

Z odra na papir: nove oblike uprizoritvenega besedila 

From Stage to Page: New Forms of the Performance Text

Lada Čale Feldman

Dekonstrukcija in rekonstrukcija fikcijskega sveta: o dveh nasprotujočih si primerih sodobne metadrame

Deconstructing and Re-constructing the Fictional Universe: On Two Opposite Examples of Contemporary Metadrama

Jure Gantar

Smrt značaja v postdramski komediji

The Death of Character in Postdramatic Comedy

Lucija Ljubić, Martina Petranović

Poetične tendence sodobnega hrvaškega dramskega pisanja

Poetic Tendences in Contemporary Croatian Playwriting

Krištof Jacek Kozak

Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer

Post-postdramatic Reincarnations of Classic Tragedies: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer

Lara Jerković

Dramska forma in etična razsežnost besedila gostija Simone Semenič

Dramatic Form and the Ethnical Dimension of the Text the feast by Simona Semenič

Pavel Ocepek

Seksualno osvobojena ženska: seksualnost in seksualne kulture v dveh dramah Simone Semenič

The Sexually Liberated Woman: Sexuality and Sexual Cultures in T Simone Semenič

Zuzana Timičková

Avtentičnost v delih avtobiografskega gledališča: pristopi milenijske generacije

Authenticity in Authorial Works of Devised Theatre: Approaches of the Millennials

Zala Dobovšek

Hlapec Jernej in njegova pravica (2018): dokumentarna reprezentacija revščine, prekarnosti in razrednega sramu

The Bailiff Jernej (2018): Documentary Representation of Poverty and Social Shame

Hana Strejčková

Ambientalna avtorska drama

Site-Specific Author’s Drama

Hanna Veselovska

Dramatika enaindvajsetega stoletja in nova resničnost na družbenih omrežjih

The 21st Century Drama and the New Reality of Social Networks

Varja Hrvatin, Maša Radi Buh, Jakob Ribič

Dramatika brez generacije

Drama Without a Generation

Benjamin Zajc

Substanca milenijske dramske pisave v našem prostoru

The Substance of Millennial Playwriting in Slovenia, Croatia and Serbia

Razprave / Articles

Matic Kocijančič

Sofoklejeva Antigona na slovenskih poklicnih odrih

Sophocles’s Antigone on Slovenian Professional Stages

Luka Benedičič

Gestus in tabu: študija Bertolta Brechta

Gestus and Taboo: A Study of Bertolt Brecht

Eseji / Essays

Ivanka Apostolova Baskar

Theatre Control Policy or Why After Goran Stefanovski and Dejan Dukovski, No One Is Known Outside the Borders of the Macedonian Theatre? 

Povzetek / Summary

Ljudmil Dimitrov

Slovenska dramatika v bolgarskem prevodu. Kako staro postane novo ali kakšni so kriteriji sodobnosti? 

Povzetek / Summary

Recenzije / Reviews

Lev Kreft

Ko si gledališče upa

Aldo Milohnić

Adaptacija kot reaktualizacija antične dramatike

Lovrenc Rogelj

Kozinov Ekvinokcij na križišču dejstev, konteksta in estetike

 

Navodila za avtorje / Submission Guidelines

Vabilo k razpravam / Call for Papers

 

 

Glavni in odgovorni urednik: doc. dr. Gašper Troha (Univerza v Ljubljani)

Uredniški odbor: dr. Zala Dobovšek (Univerza v Ljubljani), mag. Primož Jesenko (Slovenski gledališki inštitut), dr. Matic Kocijančič (Slovenski gledališki inštitut), prof. dr. Bojana Kunst (Justus-Liebig-Universität Gießen, DE), doc. dr. Blaž Lukan (Univerza v Ljubljani), izr. prof. dr. Aldo Milohnić (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Murnik (Inštitut za nove medije), red. prof. dr. Barbara Orel (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), dr. Maja Šorli (Univerza v Ljubljani), red. prof. dr. Tomaž Toporišič (Univerza v Ljubljani)

Mednarodni uredniški odbor: Mark Amerika, MFA (University of Colorado, US), izr. prof. dr. Marin Blažević (Sveučilište u Zagrebu, HR), Ramsay Burt, PhD (De Montfort University, GB), Joshua Edelman, PhD (Manchester Metropolitan University, GB), Jure Gantar, PhD (Dalhousie University, CA), Anna Maria Monteverdi, PhD (Università degli Studi di Milano, IT), Janelle Reinelt, PhD (The University of Warwick, GB), Anneli Saro, PhD (Tartu Űlikool, EE), prof. dr. Miško Šuvaković (Univerzitet Singidunum, RS), prof. Stephen Elliot Wilmer (Trinity College Dublin, IE)

Soizdajatelja: Slovenski gledališki inštitut, (zanj Mojca Kreft, direktorica) in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (zanjo Tomaž Gubenšek, dekan)

 

Revijo Amfiteater je ustanovila UL AGRFT. V letu 2015 je revija začela izhajati v soizdajateljstvu s SLOGI. Ob tem pa ostaja univerzitetna znanstvena revija, z dvema številkama v letniku.


To delo je objavljeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna licenco

ISSN 1855-4539 (tiskana izdaja)
1855-850X (elektronska izdaja)

Mehka vezava; 390 strani; 17cm x 24 cm; slovenski/angleški jezik.

Revija izhaja dvakrat letno. Cena posamezne številke: 10 EUR. Cena dvojne številke: 18 EUR. Letna naročnina: 16 EUR za posameznike, 13 EUR za študente, 18 EUR za institucije. Poštnina ni vključena.

Naročila na: slogi@slogi.si

Revija je vključena v MLA International Bibliography (Directory of Periodicals), Scopus in DOAJ.

Izdajo publikacije sta finančno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Read

Drugo