Poziv k oddaji prispevkov: Gledališki eksperiment na Slovenskem (1966–1986) in njegovi odmevi

Amfiteatrov
znanstveni simpozij

Gledališki eksperiment na Slovenskem (1966–1986) in njegovi odmevi

6. in 7. oktober 2022
Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana

Poziv k oddaji prispevkov

Generator::za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov ali »zbornik slovenskih eksperimentalnih dramskih in uprizoritvenih tekstov iz obdobja modernizma (1966–1986)«, v izdaji UL AGRFT in SLOGI (2021), je v našo gledališko, literarno in kulturno zavest priklical več kakor 50 besedilnih enot okrog 30 slovenskih avtorjev in nekaj kolektivov, ki so v navedenem obdobju v različnih slovenskih literarnih revijah, prilogah, časopisih ali drugih izdajah objavili svoja besedila, nekaj med njimi jih je bilo tudi samo uprizorjenih, in ki jih (pogojno) lahko imenujemo dramska. Med njimi so tudi pomembna imena sodobne slovenske dramatike kot npr. M. Jesih, D. Jovanović, P. Lužan, S. Makarovič, A. Rozman – Roza, F. Rudolf, V. Zupan idr. A zborniku gre še za nekaj več, namreč za poudarek na izrazito eksperimentalnih in inovativnih besedilih, ki se poigravajo tako z jezikom kot z dramskim žanrom, nekatera od njih so tudi uprizoritvene predloge, koncepti ali scenariji, skupno pa jim je, da nikdar niso bila objavljena v samostojni knjižni izdaji in zato tudi – raztresena v objavah po različnih publikacijah – bolj ali manj pozabljena ali »izgubljena«, in to tako za gledališko zgodovino kot za uprizoritveno prakso.

Pa tudi za gledališko teorijo. Kljub temu, da besedila v zborniku uvaja obsežna znanstvena študija, objave pa so opremljene z vsem potrebnim znanstvenim aparatom oz. komentarjem, skupni natis namreč namreč omenjene tekstne vire postavlja v nov in svež raziskovalni fokus, saj gre za tekste, ki so ali potrebni (ponovne ali prve) raziskovalne obravnave zaradi svojih imanentnih literarnih in/ali uprizoritvenih kvalitet, ali pomenijo relevantno (izhodiščno) točko v razvoju posameznega (dramskega) avtorja, v primerih, ko gre za objavo uprizoritvenih tekstov (»predlog« za hepeninge in performanse oz. njihovih opisov), pa ta pomeni enega ključnih virov za teoretsko obravnavo slovenskih performativnih praks v 60., 70. in delno 80. letih v sodobnih scenskih študijih študijih sodobnih scenskih umetnosti.

Amfiteatrov simpozij leta 2022 si tako zastavlja naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kako objavljena besedila dopolnjujejo vednost o razvoju sodobne slovenske dramatike in kako/ali sploh zapolnjuje slepe pege v kontinuiteti dramskega pisanja posameznih avtorjev?

2. Ali je na podlagi zbornika mogoče dopolniti seznam ali zemljevid že uveljavljenih ali kanoniziranih avtorjev in poetik z novimi, nemara celo ključnimi imeni in primeri, ki doslej v njem niso figurirali, in pri tem korpus sodobne slovenske drame pomembno izpopolniti?

3. Na katere pozabljene ali potlačene dramske in uprizoritvene prakse, poetike ali avtorje, ki jih zbornik ne zajema, bi bilo mogoče v obravnavanem obdobju še opozoriti?

4. Ali razširitev zbornika dramskih besedil s t. i. uprizoritvenimi teksti širi zožen (binarni) teoretski pogled na dramo kot besedilno zvrst in/ali uprizoritveno predlogo in ali in koliko upravičeno predlaga nove možnosti pri teoretskem opredeljevanju razmerja med tekstom in odrom v sodobnih uprizoritvenih praksah?

5. Na kakšne načine raznolikih dramaturških in jezikovnih politik iz obdobja neslutenega razmaha literarnega eksperimenta v času modernizma dodatno osvetljuje inovacije v eksperimentalni dramski pisavi, ki jih je prinesel novodobni postdramski obrat ob prelomu tisočletja?

6. Na kakšne načine analize reprezentativnih uprizoritvenih postopkov iz obravnavanega obdobja na novo osvetljujejo uprizoritvene pristope k snovalnemu gledališču in raznovrstnim drugim hibridnim oblikam uprizarjanja v naši sodobnosti?

7. Kakšno je bilo razmerje med temi besedili/uprizoritvami in tedanjo evropsko oz. svetovno dramsko in uprizoritveno produkcijo?

8. Kako so ti eksperimenti vplivali na nadaljni razvoj slovenske dramatike in gledališča?

9. Na kakšne načine se njihove sledi vpisujejo v sodobno dramsko in uprizoritveno produkcijo?

10. Kateri so ključni kulturni, družbeni, ideološki, politični označevalniki in premiki, ki zaznamujejo (literarni in gledališki) čas druge polovice 20. stoletja in ki so (ne)posredno vplivali na razmah eksperimentalne dramske pisave pa tudi eksperimenta v uprizoritvenih umetnostih in kakšna je – na na novo ugledana – povezava med obojim?

Navedena – in še mnoga druga – izhodišča gotovo ponujajo dobro podlago za poglobljene teoretske, strokovne, literarno- in gledališkozgodovinske refleksije ter razprave.

Vabimo raziskovalce in praktike, da se nam pridružijo s prispevki o predlaganih temah ali jih razširijo s svojimi pogledi na znanstvenem simpoziju, ki bo potekal v Ljubljani med 7. in 9. oktobrom 2022.

Povzetek in naslov prispevka (do 250 besed) s kratkim življenjepisom (do 120 besed) v slovenščini ali angleščini nam, prosimo, pošljite najpozneje do 10. maja 2022 na elektronski naslov amfiteater@slogi.si. Na ta naslov se lahko obrnete tudi z morebitnimi dodatnimi vprašanji.

Do 1. junija 2022 vam bomo sporočili, če je vaš prispevek sprejet v program simpozija.

Vsi avtorji bodo povabljeni, da na podlagi prispevkov napišejo članke (v slovenščini ali angleščini), ki bodo objavljeni v prvi številki revije Amfiteater v letu 2023. Vsi članki bodo recenzirani.

Vodja simpozija: Blaž Lukan

Pripravljalni odbor: Mojca Kreft, Blaž Lukan, Barbara Orel, Tomaž Toporišič, Gašper Troha, Mihael Čepeljnik, Amadea Karin Ilic

Kontakt:
Gašper Troha
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana, Slovenija
E amfiteater@slogi.si
T 041 369 690

Simpozij organiziramo

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je nacionalni javni zavod, ustanovljen leta 2014 kot pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja. Poslanstvo inštituta je razvoj gledališke kulture in promocija gledališke umetnosti, ki se uresničujeta z raziskovanjem, preučevanjem, interpretiranjem, promoviranjem, ohranjanjem, dokumentiranjem in predstavljanjem slovenske gledališke kulture, gledališke dediščine in gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani opravlja izobraževalno, umetniško in raziskovalno delo v polju gledališča, radia, filma in televizije. Od ustanovitve 1945 do leta 1975 je delovala kot samostojni visokošolski zavod z rektorjem, nato pa je postala članica ljubljanske univerze.

Amfiteater je znanstvena revija, ki objavlja izvirne članke s področja scenskih umetnosti v širokem razponu od dramskega gledališča, dramatike, plesa, performansa do hibridnih umetnosti. Avtorji in avtorice lahko analizirajo oblike in vsebine umetnin ter umetnostnih pojavov s področja scenskih umetnosti, njihovo zgodovino, sedanjost in prihodnost ter razmerje do drugih umetnostnih področij in širšega (družbenega, kulturnega, političnega …) konteksta.

Simpozij pripravljamo v sodelovanju z UL AGRFT v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.