Akademik Dušan Moravec je svoje nadvse plodno življenje posvetil gledališču.

Ob stoletnici rojstva Dušana Moravca

Lokacija:
Termin: 04. 10. 2020

Gledališki in literarni zgodovinar, dramaturg, urednik Dušan Moravec se je rodil v Ljubljani 4. oktobra 1920. Svoje nadvse plodno življenje je posvetil predvsem gledališču. Bil je idejni “oče” in dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega. Postal je tudi prvi urednik Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega (1958–1966) in gledališkega lista v tem gledališču (1951–1962). Pozneje je bil dolgoletni direktor Slovenskega gledališkega muzeja. V tej ustanovi je bil glavni snovalec in urednik »stoletnega« Repertoarja slovenskih gledališč, ki se je leta 1992 preobrazil v Slovenski gledališki letopis. V okviru delovanja v Slovenskem gledališkem muzeju je že l. 1964 ustanovil in do 1975 urejal zbirko Dokumenti.

Dušan Moravec je avtor številnih strokovnih monografij, v katerih se posveča slovenski gledališki in literarni zgodovini (Meščani v slovenski drami, Vezi med slovensko in češko dramo, Shakespeare pri Slovencih, Slovensko gledališče Cankarjeve dobe, Slovensko gledališče od vojne do vojne, Temelji slovenske teatrologije, monografija Borštnik, Portreti pozabljenih igralcev, Anton Verovšek: komedijant ali umetnik?, Slovenski režiserski kvartet (z gostom): Šest, Debevec, (Gavella), Kreft, Stupica, … Ob tem je bil tudi urednik zbranih del številnih slovenskih pisateljev. Za zbirko Zbrana dela je uredil in pripravil štiriindvajset knjig. Med avtorji, katerim, se je posvečal, so bili tudi Ivan Cankar, Anton Leskovec, Lojz Kraigher in Ludvik Mrzel. Kraigherju in Mrzelu je posvetil tudi obsežni monografiji, ki sta izšli v isti zbirki.

Slovenski gledališki muzej se mu je ob svoji 60-letnici obstoja poklonil z razstavo Dušan Moravec in njegovi gledališki sodobniki ter ga počastil s kompleksno monografijo Pogledi na delo Dušana Moravca, ki z več perspektiv osvetljuje vsa področja njegovega delovanja in ga karakterizira tudi kot človeka.

Moravec je za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada (1968), Borštnikovo nagrado (1979), Kidričevo nagrado (1986) in srebrni znak svobode Republike Slovenije (1996). Od leta 1981 je bil tudi redni član SAZU. Umrl je 25. februarja 2015.