Narodni dom v Trstu pred julijem 1920. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Narodni dom in Slovenci v Trstu, predavanje dr. Bogomile Kravos

Lokacija: splet
Termin: 13. 07. 2020

Narodni dom in Slovenci v Trstu, predavanje dr. Bogomile Kravos

13. julija 2020, bo podpisan protokol, ki bo osnova za vrnitev Narodnega doma Slovencem v Trstu. Pred stotimi leti na ta dan, 13. julija 1920, so italijanski fašisti ob podpori vojaških oblasti – gasilcem ni bilo dovoljeno gasiti – požgali predhodno stavbo slovenskega Narodnega doma v Trstu. Dogodek je s svojo simbolno sporočilnostjo globoko pretresel tržaške Slovence in Slovence nasploh.Kaj nam, Slovencem v Trstu in v matični domovini, pomeni ta palača? Zakaj so v preteklem stoletju označili Trst za pljuča slovenstva? Komu je Cankar predaval v Delavskem domu? Kako so se naši predniki uveljavili v tem velemestu? Kako jim je uspelo, da so povezani z drugimi Slovani, imeli 4 banke, Paroplovni konzorcij, plavž v Škednju, nekaj arhitekturno pomembnih stavb v mestnem središču in prvo stalno profesionalno gledališče? Poznamo našo slavno preteklost?Tržačanka dr. Bogomila Kravos (Trst 1948) je slavistka, teatrologinja, doktorica znanosti s področja literarnih ved in samostojna raziskovalka. Poučevala je na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, s Sergejem in Ivanom Verčem ter Borisom Kobalom je vodila Slovensko amatersko gledališče (1971–1977), bila med ustanovitelji Novega tržaškega teatra (1989–1990), vodila je Slovenski klub v Trstu (1994–2004) in je od leta 1991 predsednica mestnega društva Slavko Škamperle. Kot izvedenka za tržaško Slovensko stalno gledališče sodeluje v Ljubljani s Slovenskim gledališkim inštitutom, pred tem njegovim predhodnikom Slovenskim gledališkim muzejem, in Slovensko matico, ter tržaškima Civico Museo Teatrale C. Schmidl in Slovenskim raziskovalnim inštitutom. Doslej je objavila monografska dela: Slovensko gledališče v Trstu 1945–1965 (Ljubljana: SGM, 2001), Zlatina leta v tržaškem gledališču (Koper: Lipa, 2003), Slovensko stalno gledališče v Trstu – tradicija v medkulturni stvarnosti (Ljubljana: SGM, 2011), Slovenska dramatika in tržaški tekst (Ljubljana: SGM, 2011), SAG – TRST (Slovensko amatersko gledališče od sezone 1971/72 do sezone 1976/77) (Ljubljana: SGM, 2012), Zgodba mojega očeta (Ljubljana: SM, 2013), Un teatro per la città (Trst, Ljubljana: SLORI, SSG, SLOGI, 2015), Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni. 1848–2018 (Ljubljana: SM, SLOGI, 2019), zbirka esejev Aplavz tržaškemu gledališkemu ansamblu iz let 1945–65 (Trst: ZTT, 2017). Objavlja tudi v strokovnem tisku. Sopodpisala je scenarij dokumentarca Pappenstory – Štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst (Bela film, rež. Martin Turk, 2016).Predavanje je v organizaciji Slovenskega gledališkega inštituta v sodelovanju s Slovensko matico.

Objavil/a Slovenski gledališki inštitut dne Petek, 10. julij 2020

NARODNI DOM IN SLOVENCI V TRSTU, predavanje dr. Bogomile Kravos.

 

13. julija 2020, bo podpisan protokol, ki bo osnova za vrnitev Narodnega doma Slovencem v Trstu. Pred stotimi leti na ta dan, 13. julija 1920, so italijanski fašisti ob podpori vojaških oblasti – gasilcem ni bilo dovoljeno gasiti – požgali predhodno stavbo slovenskega Narodnega doma v Trstu. Dogodek je s svojo simbolno sporočilnostjo globoko pretresel tržaške Slovence in Slovence nasploh.

Kaj nam, Slovencem v Trstu in v matični domovini, pomeni ta palača? Zakaj so v preteklem stoletju označili Trst za pljuča slovenstva? Komu je Cankar predaval v Delavskem domu? Kako so se naši predniki uveljavili v tem velemestu? Kako jim je uspelo, da so povezani z drugimi Slovani, imeli 4 banke, Paroplovni konzorcij, plavž v Škednju, nekaj arhitekturno pomembnih stavb v mestnem središču in prvo stalno profesionalno gledališče? Poznamo našo slavno preteklost?

 

Tržačanka dr. Bogomila Kravos (Trst 1948) je slavistka, teatrologinja, doktorica znanosti s področja literarnih ved in samostojna raziskovalka. Poučevala je na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, s Sergejem in Ivanom Verčem ter Borisom Kobalom je vodila Slovensko amatersko gledališče (1971–1977), bila med ustanovitelji Novega tržaškega teatra (1989–1990), vodila je Slovenski klub v Trstu (1994–2004) in je od leta 1991 predsednica mestnega društva Slavko Škamperle. Kot izvedenka za tržaško Slovensko stalno gledališče sodeluje v Ljubljani s Slovenskim gledališkim inštitutom, pred tem njegovim predhodnikom Slovenskim gledališkim muzejem, in Slovensko matico, ter tržaškima Civico Museo Teatrale C. Schmidl in Slovenskim raziskovalnim inštitutom. Doslej je objavila monografska dela: Slovensko gledališče v Trstu 1945–1965 (Ljubljana: SGM, 2001), Zlatina leta v tržaškem gledališču (Koper: Lipa, 2003), Slovensko stalno gledališče v Trstu – tradicija v medkulturni stvarnosti (Ljubljana: SGM, 2011), Slovenska dramatika in tržaški tekst (Ljubljana: SGM, 2011), SAG – TRST (Slovensko amatersko gledališče od sezone 1971/72 do sezone 1976/77) (Ljubljana: SGM, 2012), Zgodba mojega očeta (Ljubljana: SM, 2013), Un teatro per la città (Trst, Ljubljana: SLORI, SSG, SLOGI, 2015), Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni. 1848–2018 (Ljubljana: SM, SLOGI, 2019), zbirka esejev Aplavz tržaškemu gledališkemu ansamblu iz let 1945–65 (Trst: ZTT, 2017). Objavlja tudi v strokovnem tisku. Sopodpisala je scenarij dokumentarca Pappenstory – Štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst (Bela film, rež. Martin Turk, 2016).

 

Predavanje je v organizaciji Slovenskega gledališkega inštituta v sodelovanju s Slovensko matico.