Z razstavo – s skupnimi močmi smo jo pripravili Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), Muzej narodne osvoboditve Maribor in SNG Maribor (Festival Borštnikovo srečanje) v sodelovanju s slovenskimi gledališči, AGRFT in Zgodovinskim arhivom Celje (pri e-razstavi sta naša partnerja še zavod Novi Zato. in RTV Slovenija – Radio Slovenija)) – se želimo pokloniti častitljivemu jubileju, izpostaviti najboljše uprizoritve festivala (ki so zaznamovale čas in bile od časa zaznamovane), pokukati v njegovo zaodrje ter zaploskati tudi publiki, brez katere gledališča ni bilo, ni in ga ne bo. Skupaj z vami bi se radi spomnili, kaj se je že zgodilo v Mariboru tistega leta, ko smo na Borštniku gledali …kaj že?; se sprehodili skozi galerijo “cveta slovenskih igralcev”, dosedanjih petinštiridesetih dobitnic in dobitnikov Borštnikovega prstana, obudili spomin na njihove vloge, podobo, glas (ta del razstave bo dostopen tudi na spletni strani sigledal.org ter na spletnih straneh sodelujočih ustanov); prisluhnili pričevalcem, tako tistim, ki so Borštnikovo srečanje soustvarjali (bodisi kot njegovi snovalci ali kot nepogrešljivo osebje v zakulisju), kot tistim, ki so ga redno spremljali …
Razstava Gremo na Borštnika! in e-razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana 1970–2014 sta na voljo v slovenskem in angleškem jeziku.
Razstava je na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor od 15. oktobra 2015 do 8. februarja 2016.
E-razstava: Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014)
Del velike razstave ob 50. obletnici Festivala Borštnikovo srečanje Gremo na Borštnika! je tudi razstava PORTRETI PRVAKOV – prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2015), ki jo SLOGI v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije med 8. oktobrom 2015 in 27. januarjem 2016 postavlja na ogled v avli ministrstva (Maistrova 10, Ljubljana), in s katero se želimo prejemnikom najpomembnejšega slovenskega priznanja za igralske dosežke, in 50. obletnici Festivala Borštnikovo srečanje pokloniti tudi v Ljubljani.
Razstava Portreti prvakov – prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970 – 2015) Foto: Arhiv SLOGI
»Gremo na Borštnika!«
je oktobra pogosto slišati po mariborskih domovih, kavarnah, ulicah, trgih in šolah. »Borštnik« je nekaj, kar v Maribor preprosto spada, kar je od nekdaj tu in vedno bo – vsaj tako se zdi nam (sedanjim in nekdanjim) Mariborčanom. Od življenjskega utripa štajerske prestolnice ga ni mogoče ločiti, kakor tudi ne Zlate lisice, Festivala Lent, Vesele jeseni, obrezovanja najstarejše trte na svetu, martinovanja, tekem Nogometnega kluba Maribor …
Kar tudi ni presenetljivo: festival živi z Mariborom že pol stoletja, na njem se je izmenjalo in srečevalo več generacij. V teh petdesetih letih smo doživeli velike spremembe – samoupravni socializem smo zamenjali za kapitalizem, jugoslovanski potni list za slovenski, ljubezenska pisma in razglednice nadomestili s sporočili na socialnih omrežjih ter od pisalnega stroja in indiga prešli na 3D tiskalnike. A festival ostaja stalnica, resda z vzponi in padci, toda ponovi se prav vsako leto, brez prekinitev: daljnega leta 1966 v okviru Mariborske kulturne revije prvič priredijo Teden slovenskih gledališč; leta 1970 festival dobi tekmovalni značaj in ime Borštnikovo srečanje, na njem prvič podelijo Borštnikov prstan; v poznih sedemdesetih letih na festivalu uvedejo »usklajevalca tekmovalnega programa« (pred tem so gledališča sama odločala, s katerimi uprizoritvami bodo sodelovala v tekmovalnem programu, odtlej so predlagala več predstav, usklajevalec pa je sprejel dokončno odločitev, katere bodo sodelovale v tekmovalnem programu), v zgodnjih devetdesetih pa selekcijo tekmovalnih predstav (selekcijska komisija oz. kasneje selektor torej ne izbira več med predlogi gledališč, temveč sestavi tekmovalni program po lastnem izboru); leta 2009 festival doživi celovito prenovo in se preimenuje v Festival Borštnikovo srečanje.
Na razstavi in v katalogu Gremo na Borštnika! – ob 50. obletnici festivala smo ju pripravili Slovenski gledališki inštitut, Muzej narodne osvoboditve Maribor in SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje v sodelovanju s slovenskimi gledališči, Prodok teatrom TV, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in Zgodovinskim arhivom Celje (pri e-razstavi sta naša partnerja še zavod Novi ZATO. in RTV Slovenija – Radio Slovenija) – predstavljamo nastanek, razvoj in vzdušje festivala, hkrati pa želimo ujeti »duha časa« (»cajtgajst«, kot bi rekli starejši Mariborčani), potegniti vzporednico med festivalskimi dogajanji in življenjem Maribora.
Po drugi strani nas festival zanima z vidika zgodovine slovenskega gledališča – izpostavljamo najboljše uprizoritve ter posebno pozornost namenjamo prejemnicam in prejemnikom Borštnikovega prstana, najpomembnejšega slovenskega priznanja za igralske dosežke. Ta del razstave je dostopen tudi v virtualni različici na spletnih straneh sigledal.org in sodelujočih inštitucij; v naslednjih letih bomo e-razstavo nadgrajevali z novimi dobitniki Borštnikovega prstana.
Poklonili bi se radi tudi gledalcem, predstavili različna festivalska prizorišča, pokukali v gledališko in festivalsko zakulisje … V ta namen smo letos posneli pogovore z nosilci Borštnikovega prstana ter pričevanja borštnikovcev (najvidnejših ustvarjalcev festivala, a tudi tistih, ki običajno ostajajo v ozadju) in spremljevalcev festivala. Odlomke s posnetkov smo vključili v razstavo in e-razstavo.
Festival je, kot vemo, dobil ime po igralcu, režiserju, dramskem avtorju in gledališkem vzgojitelju Ignaciju Borštniku (1858–1919). Manj znano je, da sta ta naziv leta 1970 izbrala Josip Vidmar, takratni eminentni gledališki kritik in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in Branko Gombač, takratni ravnatelj in umetniški vodja mariborske Drame ter eden od utemeljiteljev festivala. S tem sta pokazala spoštovanje do velikega ustvarjalca, hkrati pa ambiciozno naravnanost festivala. Ignacij Borštnik namreč velja za »vodilno osebnost gledališkega rodu, ki je prevedla požrtvovalne amaterske igralce na Slovenskem v poklicno dejavnost« (Filip Kalan).
Dramatik in kritik Adolf Robida je na začetku 20. stoletja o Ignaciju Borštniku zapisal: »Dunaj bi bil lahko ponosen nanj.« Naj ob častitljivi obletnici »Borštnika« parafraziramo njegovo misel: »Maribor naj bo še naprej ponosen nanj!«
mag. Tea Rogelj,
Slovenski gledališki inštitut
Sodelujoče ustanove:
Vodja projekta: Tea Rogelj (SLOGI)
Avtorice razstave:
Tea Rogelj (SLOGI), Festival Borštnikovo srečanje
Ana Perne (SLOGI), Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana
Andreja Kaučič (MNOM), Življenje Maribora
Oblikovanje in postavitev: Uroš Lehner
Tehnična organizacija: Zlatko Kresnik (MNOM)
Pri pripravi razstave Gremo na Borštnika! in e-razstave Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana 1970 –2014) so pomagali:
slovenska gledališča (Drama SNG Maribor, Gledališče Glej, Mestno gledališče ljubljansko, Mestno gledališče Ptuj, Mini teater Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, SNG Opera in balet Ljubljana, Slovensko stalno gledališče v Trstu), Cankarjev dom, Center za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT, Prodok teater TV, fotodokumentacija Večera, Zgodovinski arhiv Celje.
