Amfiteatrov
mednarodni znanstveni simpozij
Premene v sodobni dramatiki po letu 2000
7. in 8. oktober 2021, Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana
Dramska pisava in gledališče sta skozi zgodovino ujeta v nemogoč odnos, v katerem se zdi, da se nenehno bojujeta za prevlado, obenem pa drug brez drugega ne moreta obstajati. To lahko vidimo že pri Aristotelu v Poetiki, kjer je bil veliki filozof prepričan, da lahko »tragedija naredi vtis tudi brez gledališke uprizoritve in gledalcev«. Kljub temu sta bila tragedija in njen vzpon bistveno vezana na gledališče in ritual v čast bogu Dionizu, ki je bil pomemben del atenske polis. Vendar pa nas ne bo zanimalo to razmerje skozi vso zgodovino, pač pa njegove spremembe v zadnjih 20 letih, saj se zdi, da v tem času v Sloveniji in drugod po Evropi opažamo ponovni vzpon dramske pisave.
O renesansi dramske pisave smo govorili že ob t. i. gledališču »u fris«, ki se je razvilo v 90. letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji in je vplivalo na razvoj dramatike po vsej Evropi. Obenem se je že konec 60. let v razvoju gledališča zgodil t. i. performativni obrat (termin Erike Fischer-Lichte), ki je v nadaljevanju vplival na pojav postdramskega gledališča (Lehmann) oz. nove estetike performativnega (Fischer-Lichte), na področju dramskega pisanja pa je v 80. in 90. letih prinesel ne-več-dramske tekste (Gerda Poschmann) oz. postdramska besedila.
Po letu 2000 se je predvsem v nemški literarni teoriji in teatrologiji začel uveljavljati nov način pisanja za gledališče, ki ga Birgit Haas imenuje »dramatisches Drama« oz. v slovenščini »dramatična drama«. Gre za gledališka besedila, ki ponovno v večji meri gradijo na dialogu in prepoznavnem ter vsaj delno koherentnem dramskem dejanju, obenem pa jih zaznamuje poudarjena politična/družbeno angažirana poanta. Hkrati so se začela uveljavljati nova poimenovanja dramskih pisav onstran postdramskosti kot npr. neodramsko (Anne Monfort) ali postpostdramsko gledališče (Élisabeth Angel-Perez), v katerih avtor ohranja svojo prisotnost skozi lirizacijo in epizacijo. Sodobna dramatika nas tako izpostavlja dekonstrukciji nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo, hkrati pa kljub motnjam v fikcijskem besedilnem kozmosu vzporedno vseeno vzpostavlja močan proces redramatizacije, vbrizganja dramskega in dramatičnega v postdramsko tkivo iger.
Vprašanja, ki se nam postavljajo ob načrtovanem znanstvenem simpoziju, torej so:
1. Kakšne so formalne in vsebinske značilnosti dramskih del po letu 2000 v Sloveniji in drugod po Evropi?
2. Kje so vzroki in vplivi na razvoj dramske pisave po letu 2000?
3. Oblike dramskega subjekta v sodobni dramatiki in vprašanje dramskih zvrsti.
4. Kakšno je razmerje med dramatiko in gledališko uprizoritvijo v sodobnem gledališču?
5. Kateri so poglavitni avtorji sodobne dramatike in kakšne so njihove poetike?
6. Kakšna je recepcija sodobne dramatike?
7. Ali imata literarna teorija in kritika ustrezna orodja za analizo tovrstnih besedil? Ali je potrebno zaradi spremenjene narave te dramatike in njene prepletenosti z uprizoritvenimi principi v njeno razumevanje vključevati tudi vednost in orodja drugih ved?
8. Ali lahko (še vedno) govorimo o krizi dramatike?
9. Kakšna je vloga avtorja v dramatiki po letu 2000?
10. Kakšne taktike in strategije uporablja sodobna dramatika ob družbenih izzivih?
Četrtek, 7. oktober 2021
8.30 sprejem udeležencev
9.00 pozdravna nagovora
mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta
red. prof. Tomaž Gubenšek, dekan UL AGRFT
9.15
Lada Čale Feldman: Dekontrukcija in rekonstrukcija fikcijskega sveta na dveh primerih sodobne dramatike
9.45
diskusija
10.00
Prvo zasedanje
moderator: Gašper Troha
Špela Virant: Sodobna nemška dramatika ali »Kapitalizem ne bo zmagal«
Martina Petranovič in Lucija Ljubić: Poetične tendence sodobnega hrvaškega dramskega pisanja
Zuzana Timčíková: Avtentičnost v pristopih kolektivnega avtorskega gledališča milenijske generacije na Slovaškem
10.45
diskusija
11.10 odmor za kavo
11.30
Drugo zasedanje
moderator: Tomaž Toporišič
Krištof Jacek Kozak: Spoprijem dramatike z osnovnim človekovim stanjem: begunstvom
Zala Dobovšek: Reprezentacija in razumevanje revščine v sodobni slovenskih dramatiki
Maja Murnik: Pametni tekst: sodobna slovenska drama in dokument
Hana Strejčkova: Ambientalna avtorska drama
12.30
diskusija
13.00 kosilo
15.00
Aleksandra Jovićević: Z odra v zapis: Nove podobe dramskega besedila
15.30
diskusija
15.45
Tretje zasedanje
moderator: Krištof Jacek Kozak
Tomaž Toporišič: Kako lahko interpretiramo (ne več)dramo in gledališče XXI. stoletja v umetnosti in teoriji?
Blaž Lukan: Postpostdrama ali Močno nalomljen dramski svet
Ana Perne: Besedilo kot »sled, ki jo pusti predstava na papirju«
Hanna Veselovska: Drama 21. stoletja in nova resničnost družbenih omrežij
16.45
diskusija
17.00 odmor za kavo
17.20
Četrto zasedanje
moderatorka: Maja Murnik
Almir Bašović: Strah pred lastno definicijo in znaki krize
Mateja Pezdirc Bartol: Vrnitev delavca v sodobno slovensko dramatiko
Gašper Troha: Kaj pretresa možgane in grebe po srcu v V Evropi na začetku 21. stoletja?
Ivana Slunjski: Komu pripada uprizoritev?
Piet Defraeye: Gledališče resničnosti Mila Raua in vprašanje homofobije
18.35
diskusija
Petek, 8. oktober 2021
9.00
Peto zasedanje
moderator: Gašper Troha
Benjamin Zajc: Stanje in atmosfera milenijske dramatike v našem prostoru
Varja Hrvatin, Maša Radi Buh in Jakob Ribič: Dramatika brez generacije
Nika Švab: Preizpraševanje definicije ženske pisave v sodobni slovenski dramatiki
9.45
diskusija
10.15 odmor za kavo
10.45
Jure Gantar: Smrt dramskega značaja v postdramski komediji
11.15
diskusija
11.30
Šesto zasedanje
moderator: Krištof Jacek Kozak
Karolina Prykowska-Michalak: Dramaturgija migrantov. Ubij razbojnike
Radka Kunderová: Tekstualnost, performativnost in političnost
Simona Hamer, Jera Ivanc, Kim Komljanec in Simona Semenič: Poročilo s fronte
12.15
diskusija
12.45 kosilo
14.30
Sedmo zasedanje
moderatorka: Mateja Pezdirc Bartol
Kim Komljanec: Sodobna slovenska dramatika v domačem in mednarodnem prostoru danes in jutri
Andriej Moskwin: Recepcija slovenske dramatike na Poljskem
Ljudmil Dimitrov: Slovenska dramatika v bolgarskem prevodu
15.15
diskusija
15.40 odmor za kavo
16.00
Osmo zasedanje
moderator: Blaž Lukan
Pavel Ocepek: Seksualno osvobojena ženska: seksualnost in seksualne kulture v dveh dramah Simone Semenič
Ivanka Apostolova: Politika gledališkega nadzora ali zakaj po Goranu Stefanovskem in Dejanu Dukovskem, nihče ni znan zunaj meja makedonskega gledališča?
16.30
diskusija
16.45
zaključna diskusija simpozija
Uvodno predavanje in prvo zasedanje
Drugo zasedanje
Tretje zasedanje z uvodnim predavanjem
Četrto zasedanje
Peto zasedanje
Šesto zasedanje z uvodnim predavanjem
Sedmo zasedanje
Osmo zasedanje in zaključna diskusija
Vodja simpozija: Gašper Troha
Pripravljalni odbor: Mihael Čepeljnik, Mojca Jan Zoran, Krištof Jacek Kozak, Blaž Lukan, Maja Murnik, Mateja Pezdirc Bartol, Tomaž Toporišič, Gašper Troha
Kontakt:
Gašper Troha
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana, Slovenija
E amfiteater@slogi.si
T 041 369 690
Simpozij organiziramo
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je nacionalni javni zavod, ustanovljen leta 2014 kot pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja. Poslanstvo inštituta je razvoj gledališke kulture in promocija gledališke umetnosti, ki se uresničujeta z raziskovanjem, preučevanjem, interpretiranjem, promoviranjem, ohranjanjem, dokumentiranjem in predstavljanjem slovenske gledališke kulture, gledališke dediščine in gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani opravlja izobraževalno, umetniško in raziskovalno delo v polju gledališča, radia, filma in televizije. Od ustanovitve 1945 do leta 1975 je delovala kot samostojni visokošolski zavod z rektorjem, nato pa je postala članica ljubljanske univerze.
Amfiteater je znanstvena revija, ki objavlja izvirne članke s področja scenskih umetnosti v širokem razponu od dramskega gledališča, dramatike, plesa, performansa do hibridnih umetnosti. Avtorji in avtorice lahko analizirajo oblike in vsebine umetnin ter umetnostnih pojavov s področja scenskih umetnosti, njihovo zgodovino, sedanjost in prihodnost ter razmerje do drugih umetnostnih področij in širšega (družbenega, kulturnega, političnega …) konteksta.
Simpozij pripravljamo v sodelovanju z UL AGRFT v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
Iz medijev:
Kultura, TV Slovenija, 7. oktober 2021 (3:43-4:27 minute)
V Slogi Amfiteatrov simpozij o dramatiki po letu 2000, STA, 7. oktober 2021
