Knjiga Tarasa Kermaunerja, ki v okviru projekta Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike nadaljuje podniz Nastajanje SAPO (Svobodna avtonomna posamezna oseba), obravnava sedem dram, ki se med seboj močno razlikujejo. Drama Rada Murnika Napoleonov samovar je iz devetdesetih let 19. stoletja, Edvarda Kocbeka Mati in sin iz tridesetih let 20. stoletja, Ivana Potrča Izdajalec iz štiridesetih let 20. stoletja, Emila Filipčiča Veselja dom in Krištofa Dovjaka Debelušček pa iz devetdesetih let 20. stoletja, medtem ko Igorja Grdine Majda dramatizira Kmečki teater Josipa Frana Knafliča (1934) v duhu današnjega postmodernizma.
Temo knjige Starši – Otroci podaja njen naslov: gre za raziskavo razmerja starši-otroci, kot tudi odnosa mož-žena. Intimna družina je namreč v ospredju zanimanja slovenske (pretekle in sedanje) dramatike, kot predstavlja tudi temelj Kermaunerjeve obširne raziskave.
Vsebine dram: Alenka Goljevšček
Računalniške risbe: Alenka Goljevšček, Ajda Kermauner Kavčič
