Slovenska dramaturgija: dramaturgija kot gledališka praksa

267 str.: ilustr.; 22 cm

slv

ISBN  961-6218-61-1

Knjiga Blaža Lukana Slovenska dramaturgija kot gledališka praksa je zgodovinski pregled razvoja slovenske dramaturgije kot praktične gledališke dejavnosti. Dopolnjuje jo kratek historično-teoretski pregled razvoja praktične dramaturgije, ki razgrinja njena konstitutivna določila in postopke. Lukan sledi poglavitnim postajam v delovanju Dramatičnega društva (1867), prizadevanjem Ignacija Borštnika in Frana Govekarja po profesionalizaciji slovenskega gledališča, vse do pobud Pavla Golie in Otona Župančiča, ki je nesporno osrednja osebnost slovenske dramaturgije. V osvetlitvi časa po drugi svetovni vojni Lukan nadaljuje z opisom temeljnih teoretskih in praktičnih izhodišč dramaturgov od Herberta Grüna, Lojzeta Filipiča do Marka Slodnjaka, nemara zadnjega v nizu slovenskih praktičnih dramaturgov, ki so bili z gledališčem povezanikar najintimneje. Knjigi so dodane preglednice stalno angažiranih dramaturgov v slovenskih poklicnih in neinstitucionalnih gledališčih.

 

Pred nami je pionirsko delo na področju, ki se je vedno znova kazalo kot neulovljivo, saj je delež dramaturga globoko potopljen v mehanizem gledališke predstave, zaradi česar ga je težko izdvojiti iz celote sklepnega odrskega rezultata ali določiti delež njegovega vpliva na končno podobo uprizoritve.

 

Ivo Svetina

Iskanje po vsebini

Iskanje
Preskoči na vsebino