Literat in publicist Ludwig Germonik (1823-1909) je leta 1868 v Trstu objavil dramo Die Weiber von Veldes (Ženske z Bleda oziroma Blejke). Priljubljeno zgodovinsko igro (doživela je tri knjižne izdaje) je začel prevajati v slovenščino profesor klasične filologije in pesnik Anton Umek – Okiški (1838 – 1871). Drugo in tretje dejanje je prevedel Valentin Prešeren.
Igra s petjem v treh dejanjih se dogaja na Bledu v času francoske okupacije. Domačini dobijo obvestilo, da nameravajo Francozi zapleniti dragocenosti iz romarske cerkve na otoku. Njihovemu načrtu se uprejo predvsem ženske in na pobudo lastnice toplic Blejci večino čolnov umaknejo na otok in tako preprečijo prevoz dragocenega tovora. Akcija pogumnih Blejk je uspešna, saj se hitro približuje konec Napoleonovega imperija. Francozi se bodo morali umakniti, domačini pa so jim preprečili »ropanje cerkvenega zaklada«.
V arhivu ljubljanskega Dramatičnega društva sta se ohranila dva rokopisa prevoda pod sig. DD 152, vendar z različnima naslovoma. Prvi, Serčne Blejke, ima na naslovni strani nenavadno zgodnjo letnico, 1862, na zadnji pa cenzorjevo dovoljenje za uprizoritev (25. januar 1872):
Delo je bilo pri publiki očitno zelo priljubljeno, saj je bilo v dobrih dvajsetih letih uprizorjeno štirikrat, vedno z naslovom drugega rokopisa (kot Pogumne Gorenjke):
Igro so v ljubljanskem gledališču večkrat uprizorili tudi v izvirniku.