5. marec–5. maj 2014

Rudi Šeligo (1935 – 2004) – desetletnica smrti

Letos mineva deset let od smrti enega izmed najvidnejših literatov generacije, ki je začela objavljati svoja dela v šestdesetih letih. Rudi Šeligo se je v slovenskem književnem prostoru najprej uveljavil z modernistično prozo, v sedemdesetih letih pa je začel pisati tudi dramska besedila.

Njegovo ustvarjanje za gledališče lahko razdelimo v tri sklope. Začel je z besedili, ki so bila uprizorjena v eksperimentalnih gledališčih (Kdor skak, tisti hlap, Ali naj te z listjem posujem in Šarada ali Darja). Sledil je drugi del njegovega dramskega opusa, s katerim je razvil povsem samosvoj slog in osvojil tedanji gledališki institucionalni prostor (Čarovnica iz Zgornje Davče, Lepa Vida in Svatba). Besedila iz tretjega sklopa so v času praizvedb predstavljala vrhunce gledaliških sezon in so bila uprizorjena v ljubljanski Drami, SNG Maribor ali v Slovenskem mladinskem gledališču v obdobju njegovega največjega umetniškega vzpona (Ana, Slovenska savna, Volčji čas ljubezni, Razveza ali Sveta sarmatska kri in Kamenje bi zagorelo).

V izbor razstavljenega gradiva vključujemo nekatere knjižne izdaje in tipkopise dramskih besedil, gledališke liste ter gradivo o pisatelju. Dramska dela Rudija Šelige so po pravilu takoj po nastanku izhajala kot monografije pri najuglednejših založbah, pogosto pospremljene s tehtnimi zapisi o njihovi vsebini in dometu (prispeval jih je predvsem Andrej Inkret, pa tudi drugi Šeligovi sodobniki in interpreti). V zadnjih desetletjih smo v knjižnici zbrali tudi številne tipkopise, ki so jih uporabljali ob nastajanju gledaliških uprizoritev in radijskih iger. Zaradi prostorske omejenosti ne moremo predstaviti prevodov omenjenih tekstov, moramo pa vsaj omeniti pomembno prisotnost avtorja v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Poleg prevodov v srbščino so nastali tudi številni prevodi njegovih dramskih besedil v druge jezike.